sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "vermunt".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Vermunt učne strategije deli na učne strategije procesiranja in učne strategije uravnavanja.
Vermunt (prav tam) poudari tudi pomen pozitivnih občutkov, samozavesti in zavzetosti, hkrati pa tudi zmožnost spopadanja z negativnimi čustvi.
Vermunt (2014) poudari, da načini delovanja, prepričanja organizacije, kultura kolektiva in podskupine znotraj institucije določajo okvir, v katerem se refleksija lahko razvija.
Vermunt (1989, str. 4) ločuje med kognitivnimi, afektivnimi in metakognitivnimi učnimi strategijami, ki so kombinacija različnih učnih aktivnosti.
Vermunt (1989, str. 1) deli učne strategije na kognitivne, afektivne in metakognitivne.
S tem pa se povezuje tudi naslednja afektivna strategija, ki jo opredeljuje Vermunt (1989; prav tam), ki je ocenjevanje pomembnosti posamezne naloge.
Törnblom in Vermunt (2007) pa pravita, da je to, kar prejemnik misli ali ocenjuje za pravično, odvisno od več dejavnikov.
Druga vrsta učnih aktivnosti so afektivne procesne aktivnosti, ki so povezane z afektivnimi spremenljivkami pri učenju (Vermunt 1989, str. 2).
Naslednja afektivna strategija je motiviranje - tj. izgrajevanje in ohranjanje volje za učenje oziroma vzbujanje interesa (Vermunt, 1989).
Vermunt in Verloop ( 1999 : 258 ) pravita , da se moramo zavedati dejstva , da poučevanje samo po sebi še ne pomeni tudi učenja .
Kognitivne aktivnosti učenci uporabljajo pri procesiranju informacij in s tem dosegajo učne cilje (Vermunt 1989, str. 1).
Kognitivne aktivnosti so tiste miselne aktivnosti, ki jih ljudje uporabljajo, da procesirajo učno vsebino (Vermunt 1996, 26).
Afektivne učne strategije Vermunt (v Šteh 2000, 46) pravi, da pri vsakem učenju sodelujejo tudi čustva, ki lahko na učenje delujejo pozitivno ali negativno.
Položaje, ki jim vlada postopkovna pravičnost, sta Vermunt in Tömblom razdelila na mikro, mezzo in makro raven.
Sklepamo lahko torej, da Vermunt in Oxford s tem priznavata pomen čustvenomotivacijskih procesov med učenjem.
Prvo kategorijo imenuje Vermunt orientacija (prav tam, str. 3).
Vermunt izhaja iz psihološkopedagoškega področja, medtem ko Rubin in Oxford izhajata iz jezikoslovnopedagoškega področja.
Vermunt in Rubin učne strategije razdelita v tri podskupine, Oxford v šest.
Vermunt in Van Rijswijk (1988, str. 649) predstavita delitev učnih strategij na strategije procesiranja in uravnavanje učenja.
Na to, kaj se zaznava kot pravično, vpliva več dejavnikov (Vermunt in Törnblom, 1996).