Stanovich (1992) je za poimenovanje fonološkega zavedanja prvotno uporabljal izraz fonološka občutljivost, kar je označevalo spretnosti, povezane z manipuliranjem z govorjenimi glasovi.

Stanovich ( 1992 ) meni , da sta za uspešnost v poznejšem šolskem obdobju pomembna tudi kombinacija podedovanih lastnosti in vpliv okolja .

Stanovich (1988) meni, da pri tem modelu bralci uporabljajo informacije na grafičnem in vizualnem nivoju.

Policija vzroka smrti noče izdati, naša televizija pa je od očividcev izvedela, da je bil Stanovich najverjetneje zaboden z nožem.

Kar zadeva odnos med glasovnim zavedanjem in bralnimi dosežki, je Stanovich (1991) dokazal, da je stopnja glasovnega zavedanja najboljši napovedovalec zgodnjih bralnih dosežkov.

Stanovichev interaktivno-kompenzatorni model (Stanovich, 2000) predvideva, da ko postane eden ali več procesov neučinkovitih, potem ostali procesi nadomestijo te procese.

Raziskave kažejo, da je uspeh pri učenju branja tesno povezan s sposobnostjo otroka za metaglasovno procesiranje jezika (Stanovich, 1986).

Na področju jezika ga je predstavil Stanovich (1986), ki ga je opredelil tako, da dobri poberejo dobro in slabi slabo.

V procesu odločanja se lahko osredotočamo na normativna vprašanja, ki so na meji med psihologijo in filozofijo (Stanovich, 1999).

Share in Stanovich (1995) navajata, da ima dekodiranje glavno vlogo pri razvoju spretnosti prepoznavanja besed.

Stanovich in West (glej tudi: Kahneman) hevristike umestita v enega izmed dveh sistemov kognicij: sistem ena in sistem dva.

Izkazalo se je, da je bil ta fant, Stanovich, ki je bil zaboden za bolnišnico, dežurni reševalec Vieillardovem primeru.

Stanovich (1828, 148-149) je interpretiral upodobitev ščita, pod tip parma126.

Tako razume, kako so v tisku predstavljeni glasovi v govoru (Stanovich idr., 1991).

Cunningham in Stanovich (2001) izpostavljata pomen branja knjig za gradnjo bogatega besedišča.

Besede v sobesedilu preberemo hitreje kot iste besede izven sobesedila (Stanovich, 1980).

Stanovich (1996, v Juriševič, 2008) je to zanko, ko bralno uspešni učenci postajajo z učenjem branja čedalje bolj bralno uspešni, poimenoval kot "Matejev učinek".

Stanovich, Cunningham in Cramer (1984) so ugotovili, da so spretnosti z rimami predšolskim otrokom veliko lažje kot spretnosti z glasovi.

Slabši rezultati pismenosti pri tujem jeziku so lahko tudi posledica nestimulativnega okolja ( Stanovich , 2000 ) in pomanjkanja sodelovanja med šolo in domom ( Sirin , 2005 ) .

Veliko je raziskav, ki so potrdile, da ima omejen besedni zaklad negativen učinek na bralno zmožnost ter prepoznavo besed (Metsala, 1999; Stanovich, 1986).