sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
V govorih Tera, Viškorše in Zavarha je v tem pregibnostnem vzorcu prišlo do narečnega umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga.
V govorih Breginja, Mažerol in Prosnida ni prišlo do narečnega umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga.
) (poleg red ːć) glagola ˈt , ki sicer izkazuje odraz narečnega umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga.
(Čanebola) c ːtu), naglas oblike sr. sp. pa umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga (isln. *cvətlȏ > nar.
(Čanebola) atc ːtu), naglas oblike sr. sp. pa umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga (isln. *cvətlȏ > nar.
(znotraj prvega naglasnega tipa) in umiku naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga v oblikah sr. sp.
V govorih, v katerih je prišlo do umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga, se odrazi isln. *ȃ, ki je naglas izgubil po tem narečnem umiku, ne razlikujejo od odrazov isln. nenaglašenega *a.
Slika je v mnogih primerih sicer zabrisana zaradi sprememb naglasa po analogiji na oblike, v katerih je prišlo do umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga.
Odrazi isln. nenaglašenih *ě, *e in *ę so v vseh obravnavanih govorih v glavnem sovpadli; v govorih, v katerih je prišlo do narečnega umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga, se odrazi isln.
Odrazi isln. *ō, ki je naglas izgubil po umiku naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga, se v vseh govorih, v katerih je do prišlo do omenjenega umika, ujemajo z odrazi isln.
Najverjetneje je naglas izravnan po oblikah, v katerih je prišlo do narečnega umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga: st. ter. im. ed. *goˈra ≠ tož. ed. *góːrǫ → im. ed. *góːra.
Naglas nam. je lahko nastal po narečnem umiku naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga ali po analogiji na naglas nam. glagolov naglasnega tipa x áːl ~ x áːl ta.
Naglas na osnovi pri prvotno necirkumflektiranih oblikah je drugoten, nastal po analogiji na prvotno cirkumflektirane oblike pred narečnim umikom naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga.
Naglas del. na -l je nastal po analogiji na naglas del. na -l glagolov naglasnega tipa x áːl ~ x áːl ta, v m. sp. ed. lahko tudi po narečnem umiku naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga.
Glede na mešane odraze umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga in (začetno?) težnjo po onemevanju *γ v položaju ob zvočnikih je kot prehodni govor na "nadiški strani" mogoče označiti tudi govor Čanebole.
Samostalniki tega naglasnega tipa nadaljujejo: ← isln. naglasni tip *l s *lěsȃ V isln. cirkumflektiranih oblikah z naglasom ne na osnovi je prišlo do narečnega umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga.
V rod. ed. samostalnika isln. * ž je v govorih Tera in Zavarha prišlo do narečnega umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga, v govorih Plestišč in Tipane pa do posplošitve naglasa im./tož. ed.
V rod. ed. samostalnika isln. *v s je v govorih Porčinja, Tera, Tipane in Viškorše prišlo do narečnega umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga.
V govorih Plestišč, Porčinja, Tipane, Viškorše in Zavarha je v tem pregibnostnem vzorcu prišlo do narečnega umika naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga (prim. tož. ed.).
V razmerju do osrednjeslovenskih narečij predstavlja inovacijo umik naglasa s končnega starocirkumflektiranega zloga na prednaglasni zlog tipa očìː > ːčə (Logar, 1975: 107),32 pri čemer je novonaglašeni zlog dolg in akutiran (Smole, 2010: 36; prim. tudi Šekli, 2006b: 168; Zuljan Kumar, 2011: 372).