Živost bakterij v disperzijah pred elektrostatskim sukanjem, v nanovlaknih, polimernih filmih in liofilizatih smo preverjali z metodo nakapljane plošče.

Z magistrskim delom želimo preučiti potencialno problematiko fizikalne nestabilnosti nizkomolekularnih predstavnikov najpogosteje uporabljenih stabilizatorjev probiotičnih celic v nanovlaknih.

V primeru, da je stabilizator v trdnem sistemu, npr. nanovlaknih, prisoten tako v kristalinični kot tudi amorfni obliki, govorimo o polkristaliničnosti.

V enoslojnih nanovlaknih se učinkovina enakomerno porazdeli po celotnem ogrodju.

Tudi pri nanovlaknih s trehalozo je prišlo do pojava majhnih, ploščatih kristalov, ki so izraščali iz nanovlaken.

To sovpada z začetkom razpada ekstrakta pri nanovlaknih z dodanim ekstraktom.

To se sklada tudi z rezultati, dobljenimi pri pregledu živosti v nanovlaknih z dodatkom glicerola.

To pripisujemo kristalizaciji amorfne frakcije manitola in glukoze, saj sta bila v teh formulacijah v svežih nanovlaknih prisotna v polkristalinični obliki.

Tako kot pri nanovlaknih z glukozo je tudi pri trehalozi prišlo do pojava novih zadebelitev oz. področij zlitja ob stičiščih posameznih nanovlaken.

Sam po sebi je toksičen in ni zaželeno, da prihaja do zaostankov v nanovlaknih namenjenih medicinski ali prehranski uporabi.

S tem bomo zmanjšali tudi možnost za lažno določeno večjo živost preučevanega seva v nanovlaknih na račun prisotnosti kolonijskih enot kontaminantnih sevov.

Razlike v lastnostih nanovlaken se izrazijo tudi v stičnem kotu kapljice, ki sedi na nanovlaknih.

Primerljivi rezultati so bili opazni pri nanovlaknih z dodanim sorbitolom, maltodekstrinom, manitolom in saharozo.

Pri vseh nanovlaknih z dodanim stabilizatorjem lahko opazimo njihovo sprijemanje pri stičiščih.

Pri višjih deležih stabilizatorja je obseg amorfizacije manjši, zaradi česar je njegova kristalinična frakcija večja že v svežih nanovlaknih.

Pri raziskovanju vpliva različnih parametrov elektrostatskega sukanja na preživetje bakterij v nanovlaknih smo primerjali teoretično in dejansko živost bakterij v nanovlaknih.

Pri nanovlaknih lahko opazimo rahel premik vrha tališča proti nižjim temperaturam, kar je pričakovano pri mešanici polimerov.

Pri nanovlaknih izdelanih iz izopropanolne raztopine, je opazna statistično neznačilno večja metabolna aktivnost, ki pa jo s trenutnimi rezultati težko pojasnimo.

Preživetje probiotikov v nanovlaknih z maltodekstrinom in sorbitolom je bilo po enotedenskem shranjevanju v primerjavi s kontrolo brez dodanega stabilizatorja slabše.

Preživetje bakterij v nanovlaknih smo primerjali z njihovim preživetjem pri izdelavi polimernih filmov.