sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "odvisnih stavkih".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo odvisnih stavkih med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
V delih aktov, ki niso normativni, pa tudi v odvisnih stavkih in indirektnih navedbah, se priporočila nekoliko razlikujejo.
Slovenščina torej z dovoljevanjem velelnikov v odvisnih stavkih kljubuje univerzalnemu statusu trditve, da naj odvisni velelni stavki ne bi obstajali.
Slaba polovica delovalnikov ( najstev ) se nahaja v odvisnih stavkih .
Ravno njega / v vezniški rabi , v vprašalnih odvisnih stavkih : ali veš , kdo sem zdaj vidiš , s kom imaš opravka elipt .
Pri sintaksi je težava predvsem vrstni red v stavku, še posebej pri odvisnih stavkih.
Pri navajanju primerov slovenščino primerja s hrvaščino; v odvisnih stavkih stojijo enklitike v obeh jezikih takoj za veznikom ali oziralnim odvisnikom (hrv.
Pravi, da jih na te kretnje pri odvisnih stavkih navaja že od prvega letnika, čeprav je ta struktura predvidena za drugi letnik.
Nedoločnik nastopa namesto konjunktiva v nekaterih odvisnih stavkih in nekaterih zvezah, ki so v klasični prozi vedno rabljene s konjunktivom.
Pogosto je slovnično izražanje časa v odvisnih stavkih organizirano drugače kot v glavnem.
Ki, kateri in čigar so pridevniški oziralni zaimki, uporabljajo pa se v odvisnih stavkih, ki vsebinsko dopolnjujejo glavne.
V knjižnem jeziku se ta zaimek uporablja v odvisnih stavkih .
V jezikovnem kotičku razlaga rabo veznika kolikor , ki se uporablja za izražanje sorazmernosti ali količine v primerjalnih odvisnih stavkih .
Torej se naslonke tudi v odvisnih stavkih pojavljajo na drugi poziciji v svoji domeni .
Tema raziskave je bila stava predmetnih zaimkov ( angl. object pronouns ) v nemških glavnih in odvisnih stavkih .
Lokalna domena v odvisnih stavkih je minimalna vezniška zveza , v kateri so se naslonke nahajale prvotno , v globinski zgradbi .
Kateri je zaimek v vezniški rabi , v oziralnih odvisnih stavkih in ima ob sebi vedno še nek predlog .
Glagol v tretji povedi mora biti zanikan , saj veznik dokler v časovnih odvisnih stavkih v slovenščini to zahteva .
Dokler je veznik časovnega odvisnika , veznik za izražanje kraja v oziralnih odvisnih stavkih pa je ( do ) kamor .
Dodatna pojasnila so običajno v odvisnih stavkih in v pristavah ( letnice , imena ) , v izpostavah ( – kot pravi v kolofonu – ) pa posebna zanimivost .
Vejice pri odvisnih stavkih – na eni strani ali na obeh ?