Za prelingvalno okvaro sluha je značilno, da nastane pred razvojem govora, zato so tudi njene posledice neposredno izražajo na razvoju jezikovnih sposobnosti.

Z vstavitvijo polževega vsadka so se prelingvalno gluhim otrokom izboljšale oralne jezikovne sposobnosti.

Z vstavitvijo polževega vsadka so se gluhim osebam, predvsem prelingvalno gluhim otrokom, tako izboljšale oralne jezikovne sposobnosti.

Vongpaisalova s sod. je v dveh raziskavah primerjala prepoznavanje melodij med desetimi prelingvalno gluhimi otroki in desetimi normalno slišečimi otroki.

V zadnjih treh desetletjih se rehabilitacija prelingvalno gluhih otrok in postlingvalno gluhih odraslih s polževim vsadkom uveljavlja kot zdravljenje najhujših okvar sluha.

V skupino prelingvalno naglušnih ali gluhih oseb spadajo osebe, ki so izgubile sluh takoj ob rojstvu ali najpozneje do tretjega leta starosti.

V raziskovalni nalogi je bil kot prelingvalno obdobje upoštevan čas do drugega leta starosti.

V pričujoči raziskavi smo proučevali tudi različne vidike dojemanja glasbe prelingvalno gluhih otrok s polževim vsadkom.

V preizkusu verbalne komunikacijske kompetence razumevanja so se postlingvalno oglušeli testiranci odrezali bolje kakor prelingvalno oglušeli testiranci.

V govoru prelingvalno gluhih oseb so prisotne motnje artikulacije, resonance, fonacije, prozodičnih elementov.

Tudi naši rezultati so pokazali, da so postlingvalno oglušeli testiranci imeli boljše verbalne komunikacijske kompetence od prelingvalno oglušelih.

Tudi naglušne osebe delimo glede na čas nastanka naglušnosti, poznamo torej prelingvalno naglušne in postlingvalno naglušne osebe.

Tako je eden najpomembnejših dejavnikov pri vstavitvi polževega vsadka prelingvalno gluhim otrokom starost otroka ob vstavitvi vsadka.

Slušna motnja je lahko prirojena ali pridobljena, pri čemer ločimo prelingvalno in postlingvalno okvaro sluha.

Razvoj verbalnega jezika je pri prelingvalno gluhih otrocih oviran ali onemogočen in ne samo upočasnjen.

Raziskave prelingvalno oglušelih odraslih so pokazale, da je veliko tistih, ki so odrasli ob oralni komunikaciji, bilo zaradi tega frustriranih.

Pri prelingvalno gluhih otrocih je izražena slabša razumljivost govora, spremenjene so fonološke značilnosti ter akustične in fiziološke značilnosti govora.

Pri prelingvalno gluhih otrocih je bilo manj substitucij, distorzij in omisij soglasnikov po vstavitvi polževega vsadka.

Pri osebah, ki so oglušele pred razvojem govora, pomeni, da so oglušele prelingvalno.

Pri obeh skupinah je delež doseženih točk s porastom zahtevnosti navodil upadel, vendar pri prelingvalno oglušelih bolj strmo kakor pri postlingvalno oglušelih.