Žal smo pri naših prvotnih izvedbah testov ugotovili, da so za kompeticijo znotraj linearnega območja potrebne koncentracije rhEPO, ki močno presegajo fiziološke.

V tem območju bi bil padec absorbance sorazmeren količini prisotnega rhEPO oz. drugega agonista.

Stranski učinki prekomerne aplikacije rhEPO so glavobol, hipertenzija in povečan hematokrit.

S klicajem je označena nepričakovano nizka absorbanca pri neposredno absorbiranem rhEPO.

Pri športnikih, ki posegajo po rhEPO z namenom povečanja vzdržljivosti, pride do spremembe v izražanju genov.

Posamezniki, ki si aplicirajo rhEPO, imajo nizko raven hemoglobina, kar dodatno otežuje razlikovanje med anemijo zaradi pomanjkanja železa in dopingom.

Pogosto ni signifikantne razlike med posamezniki, ki so uporabili rhEPO, in tistimi, ki ga niso.

Na osi x je podana logaritemska vrednost koncentracije dodanega rhEPO oz. sinteznega peptida.

Izvedli smo po tri paralelne poskuse za posamezni fag z določeno koncentracijo rhEPO oz. peptida.

Vzorec , pridobljen na tekmovanju je bil pozitiven na rhEPO .

Pomanjkanje železa je najpogostejši vzrok za rhEPO rezistenco , pridruženi pa so lahko vnetje in okužba .

Po odkritju rekombinantnega humanega eritropoetina ( rhEPO ) se je v veliki meri prekinilo tudi zdravljenje s testosteronom .

Kmalu po uvedbi rekombinantnega humanega eritropoetina (rhEPO) za terapijo anemije se je začela njegova zloraba v športu z namenom povečanja vzdržljivosti (18).

Zdravljenje z androgeni je bila uspešna terapija ledvične anemije , preden so prišli rhEPO , vendar je imela številne neželene učinke ( 30 ) .

Posledično ta predstavnik druge generacije rhEPO, ki so ga imenovali darbepoetin alfa, apliciramo enkrat tedensko do enkrat mesečno (25).

Priporočena je uporaba tistih rhEPO , ki so odobreni s strani regulatorne agencije ( 15 ) .

Na osi x so podane logaritemske vrednosti koncentracij rhEPO, na osi y pa doseženi deleži maksimalne absorbance, izmerjene pri 450 nm.

KDIGO priporočila iz leta 2012 svetujejo , da rhEPO izberemo na podlagi farmakodinamike , varnostnega profila , kliničnih podatkih o uporabi zdravila , stroških in dostopnosti .

Leta 1989 se je na tržišču pojavil prvi rhEPO, epoetin alfa, z indikacijo zdravljenja anemij ledvičnega in ne-ledvičnega izvora.

Obenem je iz rezultatov (slika 11) razvidno, da se linearni območji krivulj kompeticije fagov z rhEPO nahajata med koncentracijama rhEPO 1 nM in 10 nM.