Zaradi prevarovanosti s strani staršev pogosto obstaja nevarnost, da osebe z ZMDR v precejšnji meri ostanejo odvisne od njihovih staršev ali skrbnikov.

Zaradi nezmožnosti za uresničitev ustreznih partnerskih intimnih odnosov, zatiranja in nepotešenosti spolnih potreb se lahko pri mladostnikih z ZMDR razvijejo vedenjske težave.

Za potrebe raziskave smo oblikovali anketni vprašalnik na podlagi študije literature in na podlagi izkušenj z delom s populacijo oseb z ZMDR.

V slovenskem prostoru so bile nakazane možnosti po vključevanju učencev z ZMDR tudi na področju kmetijstva, a še ni bilo množično raziskano.

V raziskavi smo preverjali, v kateri delovni sektor bi delodajalci zaposlili osebe z ZMDR in kakšne prilagoditve bi jim bili pripravljeni ponuditi.

V nekoliko manjši meri pa menijo, da integrirana zaposlitev zmanjšuje stigmatizacijo in predsodke, ki jih ima družba o zaposlovanju oseb z ZMDR.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj najpogostejših utemeljitev anketiranih, ki bi bili pripravljeni ponuditi delo osebam z ZMDR, in tistih, ki jim ne bi.

Upam, da magistrsko delo in postavljene smernice vsaj koga spodbudi k razmisleku in trudu za doseganje čim kakovostnejšega življenja oseb z ZMDR.

Ugotovitev naše raziskave, da je sprehod precej pogosta prostočasna dejavnost odraslih oseb z ZMDR, je podobna ugotovitvam nekaterim predhodno izvedenih raziskav (npr.

Ugotovila je, da obstaja statistično pomembna povezanost med stopnjo samostojnosti in zadovoljstvom staršev - samostojnejše kot so osebe z ZMDR, zadovoljnejši so starši.

Slovenija je ena od držav, kjer se že v predšolskem obdobju govori o otrocih z ZMDR in ne le o razvojnih motnjah.

Skrbi jih, da so osebe z ZMDR preveč ranljive in občutljive in da se bodo poškodovale ob vsakem malo bolj zahtevnem opravilu.

S preverjanjem predznanja smo ugotovili, da so mladostniki z ZMDR pokazali več znanja na področju poznavanja lastnega telesa kot telesa nasprotnega spola.

Rezultati so pokazali, da so nekateri delodajalci pripravljeni zaposliti osebo z ZMDR, vendar jih je treba informirati o zakonodaji, prilagoditvah in subvencioniranju.

Rezultat smo pričakovali, saj mladostniki z ZMDR glede na njihove zmožnosti bralne pismenosti najpogosteje nastopajo v vlogi opazovalcev, poslušalcev in redkeje bralcev.

Primerjala je tudi razlike v preživljanju prostega časa oseb z ZMDR, ki bivajo doma ter tistih, ki bivajo v socialno varstvenem zavodu.

Pri doseganju kakovostnega življenja odraslih oseb z ZMDR sta ključnega pomena podpora in pomoč okolja, ki naj bosta za vsakega posameznika individualizirani.

Predhodne izkušnje iz njenega nekdanjega delovnega mesta so jo privedle do mnenja, da običajno delovno mesto ni primerno za osebo z ZMDR.

Pomembno se je zavedati, da se pri osebah z ZMDR lahko pojavi tudi sopojavljanje težav, npr. duševne motnje, gibalna oviranost, epilepsija ipd..

Poleg tega naj otroka z ZMDR vpišejo v vrtec s prilagojenim programom ali v vrtec s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.