ZPŠOIRSP je tako sistemsko uredil pravično zadoščenje oziroma povračilo škode, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

ZPŠOIRSP ureja vprašanje teka in izteka materialnih rokov , vendar ne ureja računanja rokov .

ZPŠOIRSP ne omogoča take individualne obravnave niti ne razločuje med nepremoženjsko in premoženjsko škodo .

ZPŠOIRSP namreč ureja vprašanje teka in izteka materialnih rokov , vendar ne ureja računanja rokov .

ZPŠOIRSP je vzpostavil dva sistema uveljavljanja odškodninskih zahtevkov .

ZPŠOIRSP je bil sprejet prav zaradi izpolnitve navedene mednarodnopravne obveznosti .

Pritožbena navedba , da je ZPŠOIRSP ustrezen sistem za popravo krivic in da je bila tožniku izplačana primerna odškodnina , je zato brez pomena .

Ta se je poslabšal , če so bile te osebe , kar zadeva uveljavljanje odškodninskih zahtevkov , pred začetkom uporabe ZPŠOIRSP v boljšem položaju .

Glede obsega povrnitve premoženjske škode je zanje ob začetku uporabe ZPŠOIRSP veljal princip popolne odškodnine , ki je uveljavljen v zakonskem pravu .

Že tako tvegano sodno uveljavljanje odškodnin je še toliko bolj nepredvidljivo ob tako skopi opredelitvi postopkovnih pravil trenutnega predloga ZPŠOIRSP .

Še vedno niso razrešeni vsi pravni statusi izbrisanih, prav tako ZPŠOIRSP ne omogoča, da bi odškodnino pridobili vsi izbrisani prebivalci.

Vsakršni ukrepi odprave posledic morajo temeljiti na dogovoru z žrtvami , čemur do danes v primeru predloga ZPŠOIRSP ni bilo tako .

Upošteval bi se ex post facto pogled in dejstva , ki ob sprejemanju ZPŠOIRSP niso bila in niso mogla biti znana .

Ker je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno , gre posledično tudi za nepravilno uporabo določb ZPŠOIRSP , zato je izpodbijana odločba nezakonita .

Z ZPŠOIRSP je zakonodajalec uredil pravico do povračila škode , povzročene osebam , ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva .

Glede na navedeno odločitev ostane bolj ali manj odprto le vprašanje očitkov neustavnosti zakona o odškodninah izbrisanim oziroma ZPŠOIRSP .

Ker prvostopenjsko sodišče ugotavlja , da le - ta po višini dosega omejitev po 12. členu ZPŠOIRSP , je zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti zavrnilo .

Poudarja , da je v postopku pred sodiščem treba ravnati po 11. členu ZPŠOIRSP , ki napotuje na uporabo določb zakona , ki ureja obligacijska razmerja .

Če po devetih mesecih zakonodajalec na odločbo ne bo odreagiral , bo 12. člen ZPŠOIRSP razveljavljen v celoti – tako glede prve kot druge skupine .

Ni nepomembno , da so tudi najvišje odškodnine , ki jih je v skladu z ZPŠOIRSP mogoče prisoditi v sodnem postopku , še za 40 % nižje.