gi stava vo nekoj odnapred smislen literarno-filozofski, ili poetički sistem. Tie se ednostavno i pred sè, kako što bi rekol Koneski, poriv koj za smislata ne prašuva,, zatoa što taa e sporedna vo odnos na nego: porivot e toj što e glaven i
od podzemniot svet, predizvikuvačka ubavica so bela koža, koja tolku ličeše na ќerkata na čuvarot što nikogaš ne bi rekol deka ne e taa. Seto toa trae kratko. Potoa otvorot se zatvora, (zamrznuva, podobro rečeno) sam od sebe.
zna oko 150 reči i osmislili su test kojim možete da proverite verbalne veštine dvogodišnjaka. Rekol , koja je osmislila test, tvrdi da je on sastavljen na osnovu obimnog istraživanja koje je pratilo testiranu decu
ličnost i za nejzinoto grandiozno delo. No, što da se kaže, a da ne se povtori nešto od sè ona što porano nekoj i nekade go rekol za našiot Racin. Svesni pritoa deka bilo što da kažeme i bilo kolku da kažeme, ličnosta i deloto na Kočo Racin ostanuvaat
u prostorijama Šumarskog fakulteta. Prezentaciju su održali međunarodni konsultanti i vođe obe podstudije (M. Rekola i K. Koljonen). Nastavak aktivnosti se odnosi na finalizaciju rezultata obe podstudije.
ova što te učam sega; arno ama ќe dojde saatot, što moive zborovi se po glava ќe te udrat i togaj ќe poveruvaš; arno ama što rekol nekoj: ќe ti dojde umot, ama ќe ti pojde kumot. Tolku znam sega, Siljane, tolku ti velam. Pravi što praviš, česti si go
milostina po vilaetot Prilepski i po drugi. Arno ama duovnikot drugi pat ne bil vo toj vilaet, za da znae da šeta sam i mu rekol na andžijata za da mu bara nekoj kalauz, za da go šeta po selata i po gradovite. Ha, eve ti, Siljane, tebe rabota kako što
, videl edno polence opkoleno so planinki i ridovi, prilično kako Prilepskoto. Spolaj ti, Gospodi, spolaj ti, si rekol sam so sebe Siljan, dali na Krušovo se naoѓam ovde i go gledam našeto pole? Dali son gledam i jas ne znam. Vo toa pole treba
v pole. I do kaj deset saatot došol vo krajot od poleto i videl eden pat kaj što odele luѓe. Ete mi traga od luѓe, si rekol sam so sebe Siljan; arno, ami što znam što luѓe ќe bidat? Ako se Bugari, arno, - ќe se razberam; ami ako se Turci ili Vlasi
ne razbiral od tie zborovi, taka mu se čulo, kako koga da kljakaat štrkovi. Se uplašil siromav Siljan edno čudo, čunki si rekol so umot oti ќe bidat nekoi ѕverovi. Se zasolnal zad edni šipje i otade gi videl luѓeto. Tie si bile maž i žena i si kosele
i si kosele edna livada. Dumal, mislel Siljan, kako da pravi, dali da im se javi, dali nazad da se vrati. O jas siromav, si rekol sam so sebe, ugore visoko, udolu dlaboko, da se vratam, kaj dževnem da odam? Da im se javam na ovie luѓe, mi e strav da ne
Edno go videle Siljana mažot i ženata, gi ostavile kosite i si progovorile pomeѓu si so nivniot jazik i se iznasmeale. Si rekol so umot Siljan da ne im progovori, ami da im se pokloni, čunki ču oti tie si progovorile po nivniot jazik. Od kaj ќe znaat
da ne im progovori, ami da im se pokloni, čunki ču oti tie si progovorile po nivniot jazik. Od kaj ќe znaat ovie luѓe, si rekol Siljan sam so sebe, po mojot jazik, za da im rečam dobrovečer. I edno se približil pred niv, im se poklonil so racete na
i ja navedil glavata pred niv bez da im reče dobrovečer. More što ne progovoriš, bre Siljane, da rečeš dobrovečer, mu rekol mažot, ili pomozi Bog? Dali oneme nešto od moreto što si plival, dali što? Sakav, striko, da progovoram, arno ama činev
progovoram, arno ama činev oti ne znaete po mojot jazik. Vie eve ste znaele i po bugarski i ste go znaele duri i imeto moe, rekol Siljan; vi se molam, strikole, od kaj me poznavate mene što mi rekovte na ime? Jas vas do deneska ne sum ve videl ni vo nekoe