sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "bahtin".
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "{{ realQuery}}".
Paul; [prevedla Barbara Majcenovič Kline]. - 1. natis. - Hoče: Skrivnost, 2011 Bahtin ; [prevedel Blaž Podlesnik; spremna beseda Eda Čufer]. - Ljubljana: Zavod Emanat, 2010. - (Prehodi)
postopki modificiral svojo *trivialnost. Bahtin izpeljal iz naravoslovnih znanosti in ga razložil kot oblikovno-vsebinsko kategorijo, ki priskrbi *
vede (prev. H. Biffio idr.). Ljubljana: SH – Zavod za založniško dejavnost (Studia humanitatis). Bahtin , 2007: Problemi poetike Dostojevskega (prev. U. Zabukovec). Ljubljana: Literarno-umetniško društvo
nič drugače. Morebiti je do njih še bolj kritičen kot do nas. Veliko sem se naučil od Dostojevskega. Bahtin , velik poznavalec njegove literature, trdi, da pravega Dostojevskega v bistvu spoznaš v dialogih in ne v
razumevanja zapleta in likov. Po tej teoriji je zaplet avtorjev »grand plan«, v katerega so umeščeni liki. M. Bahtin pa zaplet razume kot nekaj nepredvidljivega, kot rezultat dialoga med liki. Tako zaplet kakor lik delujeta in se
določujočih učinkov, zlasti ne, kar zadeva invencijo in ideologijo. Prva dva velika kronotopa, kot ju definira Bahtin , sta temelja za vsa razmišljanja o ideološkem potencialu pustolovskega romana od antike do modernega časa. V
že toliko povedanega. Zanašal sem se na Foucaulta, na njegovo Zgodovino norosti v času klasicizma, pa seveda na Bahtina . Z Jernejem Šugmanom sva se predvsem ukvarjala z norostjo in s tem, kako kot kralj izgublja normalnost.
vnesla tudi eksplozijo “ljudske kulture smeha”, kot jo je duhovito analiziral pri Françoisu Rabelaisu Mihail Bahtin . Ta ljudska kultura smeha, ta karnevalizacija kulture in literature, v kateri sodelujejo enakopravno vsi
ruščine za sabo izjemen prevajalski opus. Prevedel je veliko del humanističnih teoretikov, Šestova, Lotmana, Bahtina in drugih, pa tudi ruskih klasikov, predvsem Gogolja in Dostojevskega. Izmed sodobnih avtorjev je slovenske
. Gre za obdobje groteske! Grotesko z literarnega vidika in njena različna pola sta zanimivo opisala Bahtin in Kayser, zato se tu v podrobno analizo ne bom spuščal. To, kar se ta trenutek dogaja v Sloveniji in prav tako v
Milčinski - ali pa vsaj Butalci - v stripu. Opravka imamo namreč s subverzivno mladinsko književnostjo; Mihail Bahtin je o tem govoril v svoji teoriji karnevala. Humor pač imaš ali pa ga nimaš, in imajo ga samo nadarjeni avtorji.
, referenčni okvir itn.). Kristeva to besedilo vidi kot tekst, ki neprestano premešča sistem znakov. Opre se na Bahtina in na njegovo tezo, da je vsak tekst sestavljen iz samih citatov; koncept intersubjektivnosti tako nadomesti
, lahko vidimo, da sta groteskno in opolzko sestavni del identitete režimov nadvlade v postkoloniji. Po Bahtinu naj bi bila opolzko in groteskno predvsem stvar raje. Kot sredstvo odpora proti vladajoči kulturi in zatočišče (
kot zvezdice, ki ločujejo romaneskne sklope, ali kot znamenja za navedke. "Jaz je tok izjav," je zapisal Bahtin . Lenkov pripovedovalec se gradi skozi jezik, ki pa ni samo njegov. Govori skozi ljubezenski diskurz,
veliko podatkov o antiki. Zdi se, da sta bila edina moderna teoretika, ki sta to problematiko vzela resno, Mihail Bahtin in Ernest Bloch.*
V tem korpusu ni primerov rabe za ta izraz.
}