Bhaskar zavrne to tezo in ponudi razlago, da je v družboslovni znanosti izredno težko vzpostaviti vzročno-posledične mehanizme, izolirane od zunanjega okolja.

Bhaskar v povezavi s precejanjem uvede še izraz, s katerim opiše pomembno nalogo današnjih založnikov: kuratorstvo.

Bhaskar poskuša izvleči filozofsko lekcijo iz tistih znanosti, ki so se dokazale, da lahko zelo uspešno apropriirajo miselno realno.

Bhaskar pokaže, da v kolikor vključimo koncept poštenosti v proces sindikalnih pogajanj, le-ta vodi v več možnih ravnovesij.

Bhaskar ne deluje znotraj ene problematike, tj. filozofije v (eni) znanosti, ampak poskuša posplošiti in razvijati filozofijo znanosti.

Bhaskar to tezo ontološke razslojenosti in svoje pojmovanje vzročnosti razvije prek imanentne kritike empirizma .

Bhaskar pokaže , kako založništvo lahko preživi še eno krizo .

Bhaskar pokaz ˇ e , kako zaloz ˇ nis ˇ tvo lahko prez ˇ ivi s ˇ e eno krizo .

Bhaskar je , kot že omenjeno , ta skupek ontološkega realizma , epistemične relativnosti in presojevalne racionalnosti v svojem drugem delu apliciral na družboslovje .

Bhaskar (1990) se opira na predpostavko poštenosti, po kateri delavci primerjajo svoje plače s plačami enakih delovnih mest v drugih podjetjih oz. sindikatih.

Bhaskar (2015) izbiranje vsebin oz. odločanje o objavi imenuje precejanje, ki pa je zelo pomemben, če ne celo najpomembnejši del založniškega procesa.

Bhaskar (1998a) ponudi drugačni pojmovni jezik, s katerim uspe zaobiti oba pristopa, a obenem potrjuje njune osnovne predpostavke.

Bhaskar (2015) opozori, da se je treba zavedati, da knjige ne objavi posameznik, ampak je založništvo vsota različnih dejavnosti.

Bhaskar (1991, 20) opozarja, da je za moderno teorijo znanja značilna frustracija posledice delovanja, ki vpliva na frustracijo subjektivnega delovanja, oziroma na "karteziansko anksioznost".

Bhaskar zagovarja stališče, da je dobro vsebino precej enostavneje tržiti kot slabo (2015).

Bhaskar (2015) omenja več založnikov, ki so v prvi polovici 20. stoletja načrtno oblikovali platnice knjig, ki so jih izdajali, npr.

Bhaskar (2015) dodaja, da je internet povečal in ne zmanjšal potrebe po precejanju.

Bhaskar (2015) meni, da je dobro vsebino lažje tržiti od slabe.

Bhaskar (1996, 273) v nasprotju s "samo-referenčnimi dekonstruktivisti" predlaga "meta-refleksivnost".

Takšno stališče, torej da objekti niso zgolj nedoločljiva substanca, v katero človek vnese celovitost, Bhaskar označi za transcendentalni pogoj možnosti znanosti.