sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "gauchet".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Gauchet razlog za to vidi v izpodrivanju spontane, neformalne komunikacije, ki se zgodi pri vsakdanjih opravilih in dogodkih.
Gauchet je nasprotno prepričan , da se svoboda lahko prepoznava in uveljavlja kot svoboda le v razmerju do neke potencialne meje .
Gauchet (prav tam, str. 60) ugotavlja, da to postavlja šolo kot družbeno institucijo, ki jo opredeljuje prav prenos tradicije, v veliko zagato. učenca.
Gauchet (prav tam, str. 123−127) pojmuje družbeno potrebo po simbolni avtoriteti kot racionalno in konstruktivno, saj odseva pet konstitutivnih potez človeške družbe.
Gauchet ni tipični francoski intelektualec : ni obiskoval prestižnih šol , njegova intelektualna pot ne vključuje agregacije ali doktorata , niti študija v Parizu ne .
Kot enega od izhodov iz takšne » breztemeljnosti « šole Gauchet predlaga oživitev koncepta avtoritete , ki ga razmejuje od vsakršne avtoritarnosti .
Marcel Gauchet , francoski zgodovinar , sociolog in filozof pripada po drugi svetovni vojni rojeni generaciji , ki je na teoretsko prizorišče stopila po letu 1968 .
Obenem bomo v ospredje postavili vprašanje o smislu znanja, ki predstavlja velik izziv za sedanjost in prihodnost vzgoje in izobraževanja (Gauchet 2011a).
Za tretji razlog Gauchet navaja, da smo ljudje družbena bitja in delujemo po načelu pripadnosti.
Marcel Gauchet (prav tam, str. 129) v obravnavanem kontekstu zapiše, da vsi postanemo člani družbe le po zaslugi posredovanja avtoritete.
Ne glede na njihov socialno-ekonomski status mnogi učenci danes doživljajo šolsko znanje kot nepomembno za njihovo življenje (Gauchet 2011, str. 58).
Francoski zgodovinar in filozof Gauchet opozarja na izginjanje » libido sciendi « – veselja do znanja .
Književnost namreč nastopa kot posrednica med bralcem in sfero imaginacije, saj odpira pogled na možne alternative življenja (Gauchet 2011, str. 86).
Kar se v praksi kaže kot izključevanje delovanja s sredstvi prisile in omogočanje obrobnega delovanja oblasti (Gauchet 2011, str. 115).
Blais, Gauchet in Ottavi pa opozarjajo, da je nemara res, da je učitelj v razredu "gospodar", a žal nima več avtoritete.
Marcel Gauchet v delu O pogojih vzgoje piše , da sta se v zadnjih desetletjih spremenila status in vloga znanja v družbi .
Znanje je bilo skratka v središču procesa, v katerem je človek postajal posameznik" (Gauchet 2011a, str. 67).
Tudi Marcel Gauchet v prispevku o ( ne ) smislelnosti znanja seže onkraj običajnih razlag – in rešitev – za bolezenske simptome sodobne šole .
Pri analiziranju sprememb v koncipiranju vloge učitelja nadalje pozornost namenjamo fantazmi o učencu avtodidaktu36 (Gauchet 2011b, str. 136).
V zadnjih 30 letih se je vprašanje smisla znanja postavilo v središče dejavnikov razvoja šolske ustanove, opozarja Gauchet (2011, str. 55-56).