sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "boudon".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Boudon trdi zgolj to, da so pri obeh na delu isti ali zelo podobni kognitivni mehanizmi.
Boudon se za namene razlage in utemeljitve teorije običajne racionalnosti sklicuje na klasične sociološke razlage.
Boudon priznava, da je ta formulacija v nekaterih primerih prepričljiva.
Boudon po drugi strani priznava kot racionalna vsa sredstva, cilje, vrednote in prepričanja, ki temeljijo na dobrih razlogih.
Boudon pa ob pojasnjevanju razlogov za negotov pogled na družbo sedanjosti in prihodnosti ponuja idejo popolne ločenosti javne in zasebne sfere.
Boudon kot dobre namreč ne sprejema prav vseh razlogov.
Boudon je verjel, da imajo sekundarni učinki bolj signifikanten vpliv na neenakost izobraževalnih možnosti kot primarni učinki.
Boudon je oblikoval modele odločanja, s katerimi bi izločil prispevek kognitivnih in nekognitivnih lastnosti posameznika, ki bi lahko bile povezane s socializacijo.
Boudon izhaja iz trditve, da je znanstvena razlaga zares veljavna, ko se ne sklicuje na nobene nepojasnjene pojave.
Boudon bi rekel, da gre pri tem bolj za opis kot razlago.
Boudon se strinja , da so razlike vrednot in odnosov med družbenimi razredi razlog za različne izobraževalne dosežke .
Boudon je prepričan , da je s temi primeri utemeljil obstoj in pomen sekundarnih učinkov .
Boudon teorijam tipa 2 očita, da pri razlagah človeškega ravnanja pogosto vpeljujejo "črne skrinjice" - vzroke, ki sami niso razloženi.
Boudon ( 1995 : 233 ) iz tega zaključi , da je edina možna sedanjost in prihodnost sociologije koeksistenca množice paradigem naenkrat .
Boudon (1989: 181) njuni razlagi interpretira kot skladni, kar je, kot pripomni, nenavadno, saj sta se ta sociologa redko strinjala.
Zgoraj smo zapisali, da Boudon priznava, da nekatera človeška dejanja in odločitve preprosto niso racionalne, niti v njegovem širokem pomenu te besede.
To težko razumemo drugače kot tako, da Boudon smatra znanstvene trditve kot subjektivno bolj prepričljive, ker so tudi objektivno bolj racionalne.
Samo tvorjenje prepričanja pa Boudon seveda razlaga z vplivom dobrih razlogov, ki naj bi tvorili jedro kognitivne, normativne in instrumentalne racionalnosti.
Na istem mestu Boudon pripomni, da je pojem teorije srednjega dometa pravzaprav identičen temu, čemur druge znanosti pravijo preprosto teorija.
Boudon v delu Izobraževanje, možnosti in družbena neenakost predstavi pogled na odnos med družbenim razredom in izobraževalnimi dosežki.