Poveljnik Borzaga je v nadaljevanju poudaril , da večnacionalna sestava bojne skupine bogati tako bojno skupino kot tudi način njenega delovanja na misiji .

Glede na napisano je očitno, da zadruge ustvarjajo pozitivne eksternalije, od katerih imajo njihovi člani gospodarsko in družbeno korist (Borzaga, 2012).

Borzaga in Defourny (2001, str. 2) izpostavljata tudi, da je njihov cilj ranljivim skupinam zagotoviti plače, primerljive s plačami ostalih delavcev .

Zaradi tega dejstva so pogosto obravnavane kot manj učinkovite, saj z vidika tržnih podjetij maksimizirajo stroške dela (Borzaga, 2012).

Na splošno velja, da so člani zadruge hkrati tudi delavci ali vodje, izvoljeni s strani delavcev (Borzaga, 2012).

Borzaga in Santuari (2001) v raziskavi o socialnih kooperativah v Italiji ugotavljata, da je v tem sektorju veliko različnih organizacijskih in pravnih oblik.

Znati mora upravljati počasen proces odločanja s hitrim delovanjem, ki zahteva iznajdljivost v načinu vodenja, da je to učinkovito (Borzaga in Solari 2003, 346).

Drug primer virov, ki za klasična podjetja niso značilni, je uporaba nefinančnih virov, kot so prostovoljno delo in donacije (Borzaga, Defourny 2001, 15).

"[K]ljučne institucije socialnih storitev [so bile] izvorno razvite s strani družb za vzajemno pomoč oziroma zadrug" (Borzaga in Galera 2012, 7).

Ta pa so, kot menijo Borzaga et al.

Skozi leta pa so začele prinašati vedno večje deleže dohodkov in zaposlitev v številnih državah in regijah" (Borzaga in Galera 2012, 6-7).

Zakon opredeljuje tudi ciljne skupine , ki so jim namenjene storitve , in katere skupine se lahko zaposlijo ( Borzaga in Loss 2002 , 9 ) .

Ti se lahko pojavijo kot klasične neprofitne organizacije, kooperative ali kot podjetja, ki so v lasti naložbenikov (Borzaga in Tortia 2009, 199).

Danes so zadruge "aktivne v vseh državah, posebno velik pa je njihov pomen v revnih skupnostih" (Borzaga in Galera 2012, 8).

Večinoma nudijo storitve svojim članom , po zakonu pa morajo slediti nekemu nepridobitnemu cilju ( Borzaga in Defourny 2004 , 166 ) . d.

Zagotovljen pa jim je tudi prispevek do višine 50 % za prilagoditev delavnega mesta invalidu ( Borzaga in Loss 2002 , 8 ) .

Takih organizacij naj bi bilo med 1000 in 1500 , niso socialne , ampak so bolj v službi svojih članov ( Borzaga in Defourny 2004 , 166 ) . e.

Bilo naj bi jih okrog 800 , od tega je vsaka četrta postala zasebna ( Borzaga in Defourny 2004 , 166 ) . f.

Zadružništvo v ZDA danes tako temelji na zadružnem upravljanju z namenom zagotavljanja skupnih potreb (Borzaga in Spear 2009, 7).

Borzaga in Santuari (2001) in Vanekova (2001) navajajo zgovorne podatke glede števila socialnih kooperativ.