GJM se lahko pojavljajo samostojno kot primarne motnje (različne stopnje motenj govornojezikovne komunikacije), kot sekundarne motnje (kot posledica drugih motenj, npr.

Rezultat je bil pričakovan, saj imajo otroci z GJM težave na ekspresivnem in receptivnem področju, te pa jih ovirajo pri pripovedovanju zgodbe.

Podobno ugotavljajo tudi avtorji tujih raziskav, ki večinoma kot področje največjih odstopanj otrok z GJM pri pripovedovalnih zmožnostih izpostavljajo prav slovnično strukturo.

Otroci z lažjimi GJM s pomočjo govora pretežno učinkovito prenašajo informacije, pri tem pa potrebujejo več spodbud in pomoči kot njihovi vrstniki.

Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami (v nadaljevanju GJM) imajo pogosto težave na različnih področjih opismenjevanja, ki se kažejo že v predšolskem obdobju.

Otroci z GJM po navadi ne poslušajo radi pravljic, saj jim zaradi pomanjkljivega slušnega spomina ali skromnega besedišča poslušanje ni prijetna dejavnost.

Oseba z govorno in/ali jezikovno motnjo (GJM) lahko ima težave na naslednjih področjih: pragmatika, semantika, sintaksa, fonologija, artikulacija in fluentnost govora.

Ob pregledu literature ugotavljamo, da tudi drugi raziskovalci tega področja navajajo šibkejšo slovnično strukturo kot pomembno lastnost pripovedovanja otrok z GJM (npr.

Nihče od otrok tako v skupini otrok s tipičnim razvojem kot tudi v skupini otrok z GJM ni dosegel največjega števila točk.

Za vse tri otroke z GJM velja, da nimajo niti najljubše knjige niti knjige, ki bi jim jo starši večkrat prebrali.

Za otroke z GJM pa je značilno, da imajo zmanjšano zmožnost pri izražanju in/ali smiselni uporabi govora, jezika in komunikacije.

Verjetnost za GJM je bila večja (približno trikrat) med otroki z razvojno motnjo koordinacije kot med otroki brez razvojne motnje koordinacije.

To dokazuje, da so otroci z GJM slabši pripovedovalci v primerjavi s sovrstniki, saj pri pripovedovanju ne povedo vseh delov zgodbe.

Rezultati naše raziskave tako potrjujejo, da imajo otroci z GJM pri pripovedovanju koherentne zgodbe slabši uspeh od sovrstnikov s tipičnim razvojem.

Pri številu priredno zloženih povedi so otroci z GJM imeli nižji rezultat, vendar je bila razlika zelo majhna in statistično nepomembna.

Pri otrocih z GJM je ponavadi prisotno neskladje med besednimi in nebesednimi sposobnostmi, kjer so pogosto nebesedne sposobnosti višje od besednih.

Otroci z GJM so skupina otrok, ki imajo zmanjšano zmožnost usvajanja, razumevanja, izražanja in/ali smiselne uporabe govora, jezika in komunikacije.

Otroci z GJM imajo težave z različnimi aspekti jezika, zato lahko pričakujemo, da bodo tudi na področju pripovedovanja imeli določene primanjkljaje.

Otroci z GJM imajo lahko manj razvite sposobnosti teorije uma zaradi upočasnjenega jezikovnega razvoja, znižane splošne jezikovne sposobnosti in verbalnega spomina.