Razumemo jih lahko kot nevromotorične odzive za testiranje stabilnosti, lokomotornih gibov in manipulativnih spretnosti, ki bodo kasneje zavestno uporabljene (Goodway idr., str. 49).

Hiter razvoj višjih kognitivnih in motoričnih procesov tako spodbuja tudi hiter napredek v osnovnih motoričnih sposobnostih znotraj rudimentalne gibalne faze (Goodway idr., 2021).

Če okolje otroku ne omogoča priložnosti, spodbud in je nespodbudno, bo njegov razvoj kljub dobremu prirojenemu materialu upočasnjen oz. moten (Goodway idr., 2021).

Za razliko od motoričnih sposobnosti so motorične spretnosti opredeljene kot aktivnosti, ki so (bile) naučene, da bi bile ustrezno izvedene (Goodway idr., 2019).

Pridružena gibanja so potrebna, da se človek nauči posameznih gibanj in izražanja, in so hkrati pokazatelj motenj ob predolgi prisotnosti (Goodway idr., 2020).

Posamezni gibi se med seboj dopolnjujejo in kombinirajo ter postanejo orodje, ki se uporablja v različnih športnih igrah in športih (Goodway idr., 2021).

Rezultati so pogosto izraženi v obliki percentilov, ki prikazujejo, kolikšen delež vrstnikov je otrok prehitel glede na doseženi rezultat (Goodway idr., 2021).

Pri tem je poudarek na ugotavljanju, ali otrok izvede posamezne sestavne dele gibanja oziroma doseže kriterije uspešne izvedbe spretnosti (Goodway idr., 2021).

Razvoj ne poteka ves čas z enako intenzivnostjo, le-ta je odvisna od tega, na kateri stopnji razvoja je otrok (Goodway idr., 2021).

Nekateri otroci so lahko v izvajanju nekaterih vzorcev gibanja že presegli to stopnjo, večina pa je na začetni stopnji (Goodway idr., 2021).

Stodden in Goodway (2007) sta opisala razvojno dinamični model, ki predpostavlja vzajemni odnos med telesno dejavnostjo in razvojem gibalnih sposobnosti.

Po petem letu so še uspešnejši saj hojo in tek uspejo uskladiti z metanjem, lovljenjem, vodenjem in odbijanjem (Goodway idr., 2021).

Po adolescenci se razvoj še bolj upočasni, a se ne ustavi; razvojne spremembe potekajo tudi v odraslem obdobju (Goodway idr., 2021).

Motorični razvoj je proces učenja, ki se začne z rojstvom in se nadaljuje skozi vsa človekova razvojna obdobja (Goodway idr., 2021).

Gibalni razvoj poteka od rojstva naprej in predstavlja proces učenja znotraj katerega se udejanjajo temeljna načela gibanja (Goodway idr., 2021).

Tradicionalno najpogosteje uporabljena je enodimenzionalna klasifikacija, ki se znotraj spektra motoričnih sposobnosti osredotoča na en vidik (Goodway idr., 2021).

Otrok začne uporabljati in povezovati temeljne gibalne spretnosti za izvajanje bolj specifičnih, kompleksnejših in celovitejših gibanj (Goodway idr., 2019).

Vsak večji odklon se lahko odraža kot zaostalost v razvoju ali v razvoju napačnih gibalnih vzorcev (Goodway idr., 2019).

Če je oslabljena fina motorika otroka, bo položaj glave nestabilen in ravnotežje moteno dolgo časa (Goodway idr., 2020).

Koordinacija je sposobnost za učinkovito izvajanje gibalnih nalog, ki so prostorsko in časovno usklajene (Goodway idr., 2020).