Hartup (1996) odnos med vrstniki poimenuje horizontalni odnos, za katerega je značilna enaka stopnja socialne moči, posledično temu pa vzajemnost in enakost.

Hartup ( 1983 ) pravi , da v obdobju otroštva , in sicer od tretjega do enajstega leta , delež otrokove socialne aktivnosti z odraslimi prične upadati .

Hartup ( 1992 ) pravi , da je srednje otroštvo obdobje razcveta vrstniških skupin .

Otrokova zmožnost, da se dobro razume z drugimi okoli sebe (Hartup, 1992), je ključni napovedovalec njegovega nadaljnjega uspeha in zadovoljstva v življenju.

Prijatelji so ljudje , ki spontano iščejo družbo drug drugega ; natančneje , iščejo bližino v odsotnosti močnih družbenih pritiskov , ki jim to narekujejo ( Hartup 1975 , 11 ) .

Iz tabele lahko prav tako razberem , da se v drugem starostnem obdobju pogosteje pojavlja besedna agresija , kar omenja tudi Hartup ( 1974 ) .

Prvi so med otrokom in odraslo osebo, ki mu predstavljajo varnost (starši, učitelj), drugi pa med vrstniki (Hartup, 1989).

Hartup (1989; v Schaffer, 1996) pravi, da vrstniški odnosi navadno predstavljajo posameznike (otroke), ki imajo enako socialno moč oz. zmožnost.

Hartup in Stevens (1997) ugotavljata, da imajo predšolski otroci majhno število prijateljev, povprečje za dečke je 1,7 in za deklice 0,9.

Medsebojno razumevanje, zvestoba in deljenje skrivnosti so faktorji, značilni za prijateljstvo v obdobju mladostništva (Hartup 1989, str. 124).

Hartup (1989; v Schaffer, 1996) deli interpersonalne odnose v dva tipa, in sicer na vertikalne odnose in horizontalne odnose.

Zaradi navedenega je za organizacijo prijateljstvo zelo pomembno , saj v osnovi temelji na sodelovanju in kohezivnosti skupin ( Zajac in Hartup , 1997 ) .

Vse navedeno prispeva k mladostnikovem čustvenemu in socialnemu razvoju (Hartup, 1996).

Učenci se iz prijateljstev naučijo prevzemanja odgovornosti, ščitenja svojih pravic in spoštovanja pravic in odgovornosti do drugih (Hartup, 2000, v Samanci, 2010).

Hartup in Stevens (1999) poudarjata, da je pomembna tudi kakovost prijateljstev.

Vzajemnost tako postane osrednja dimenzija prijateljstva pri prehodu posameznika iz otroštva v adolescenco ( Hartup v Simpkins idr. 2006 , 492 ) .

Medtem pa se postopno povečujejo dejavnosti , v katerih se otroci družijo z drugimi otroki ( Hartup , 1983 , v MarjanovičUmek , 2006 ) .

Odkrito je bilo tudi, da je prijateljstvo pozitivno povezano s srečo (Demir in drugi, 2012) in dobrim počutjem (Hartup in Stevens, 1999).

Hartup ( 1989 ; v : Marjanovič-Umek idr. , 2004 ) navaja kriterije , ki določajo , da gre za vrstniško skupino .

Otrok pa se socialnih spretnosti nauči tudi v procesu interakcije z drugimi udeleženci ( Hartup , 1983 ; povz . po Pečjak in Košir , 2002 , str. 51 ) .