sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "håkansson".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Håkansson naprej kaže na akterje, povezane s podjetji in/ali s posamezniki, ki so osrednjega pomena v modelu.
Håkansson (1987, str. 17) trdi, da je omrežje okvir, v katerem ima interakcija prostor, je pa tudi rezultat interakcije.
Håkansson (1987, str. 17) je zagovarjal pomembnost prilagajanja, kjer en partner prilagaja elemente ali procese drugemu.
Håkansson in Snehota ( 1997 , str. 152 ) opredeljujeta trženje na podlagi odnosov ali trženjski odnos kot ” skupno orientirano interakcijo med dvema vzajemno zavezanima stranema ” .
Håkansson in Snehota ( 1995 , str. 134 ) opisujeta tri funkcije odnosa , in sicer funkcija za diado , funkcija za posamezno podjetje in funkcija za druga podjetja .
Håkansson in Snehota (1995, str. 134) opisujeta tri funkcije odnosa, in sicer funkcija za diado, funkcija za posamezno podjetje in funkcija za druga podjetja.
Gre za brezplačno dostopno programsko opremo, enostavno za uporabo, namenjeno vrednotenju digitalnih medicinskih slik (Håkansson et al., 2010).
Håkansson in Snehota (1995, str. 198) zavezanost opredelita kot težnjo po vztrajnem sodelovanju, pogosto brez očitnega vzroka, osnovano na podlagi nejasnih pričakovanj.
Håkansson in Ford ( 2002 , str. 133 ) še podrobneje opredelita preskrbovalno mrežo , in sicer kot strukturo , sestavljeno iz množice med seboj povezanih vozlišč .
Zato so pri menedžerjih neformalni mehanizmi (npr. zaupanje) pomembnejši, ker se večkrat soočajo z nepričakovanimi učinki gibanja (Håkansson et al., 2009, str. 22-23).
Håkansson in Ford (2002, str. 133) še podrobneje opredelita preskrbovalno mrežo, in sicer kot strukturo, sestavljeno iz množice med seboj povezanih vozlišč.
Håkansson in Snehota (1995, str. 377) sta preučevala mrežni pristop kot celovito paradigmo, ki pojasni soodvisnost med akterji, aktivnostmi in viri.
Gibanje, koordinirano s strani akterjev v poslovnem okolju, skozi čas poveča učinkovitost in inovativnost (Håkansson et al., 2009, str. 23-25).
Pri tem imata obe strani koristi zaradi prilagoditve na področju medsebojnega razumevanja (Håkansson et al., 2009, str. 21).
Interakcija je stalni proces akcije in reakcije, ki vključuje aktivnosti, akterje ter vire (Håkansson et al., 2009, str. 197).
Håkansson in Johanson (2001, str. 1) pravita, da je poslovno omrežje niz povezanih odnosov med akterji.
Håkansson in Snehota ( 1993 , 45 ) pravita , da sta pri vzajemnem odnosu prisotni naravnanost in medsebojna odvisnost .
Neustrezna formalna izobrazba učiteljev vpliva tudi na nižjo stopnjo učiteljeve samoučinkovitosti (Håkansson, 2015).
Že originalni interakcijski model (Håkansson, 1982) vsebuje prilagajanje kot element dolgoro nega odnosa.
Håkansson in Snehota (1997, str. 153) predlagata za opis poslovnih odnosov dve dimenziji: vsebino in funkcijo.