sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "hymes".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Hymes verjame, da ima tudi izvedba (vedenje) svoje temeljno znanje.
Hymes poudarja pomen sociokulturnih pravil in ciljev v komunikaciji.
Hymes je performanco ohranil za dejansko izvedbo kompetence kot empirično rabo jezika v govornem dejanju ali dogodku.
Hymes je naredil velik premik k individualnosti, h kompetenci, ki jo lahko povsem drugače razumemo, saj jo je posameznik (z)gradil.
Hymes je izpostavil pomen zmožnosti v posamezniku ne v abstraktnem nematerialnem jezikovnem sistemu.
Hymes navodi da komunikacijska kompetencija uključuje dvoje : i jezično znanje i jezičnu uporabu .
Hymes je razlikoval med tremi oz. štirimi deli sporazumevalne zmožnosti : model znanja , model performance , znanje / védenje in zmožnost rabe .
Hymes je temu dodal še komunikacijsko kompetenco , torej sporazumevalno zmožnost govorca , da jezik sploh lahko uporablja .
Hymes (1972) komunikacijsko kompetenco definira kot znanje tako pravil slovnice kot tudi pravil rabe jezika v danem/določenem kontekstu.
Domnevamo, če Hymes govori o kompetenci za uporabo jezika tj. sporazumevalni kompetenci kot širšem konceptu, govorimo lahko o metasporazumevalni kompetenci.
Na podlagi tega je Hymes sklepal, da sta enakovredni jezikovni oz. slovnični kompetenci kompetenca za (upo)rabo jezika.
Pojem sporazumevalne zmožnosti vpelje Hymes , z njim pa nadgrati pojem idealne zmožnosti, ki izhaja iz homogene jezikovne skupnosti.
Hymes je pojmovanje zmožnosti na podlagi Chomskega še nadgradil in uvedel pojem sporazumevalna zmožnost.
To so nenapisane norme, ki določajo primernost tega, kar govorimo in počnemo v različnih situacijah (Hymes, 1972).
Pojem zmožnost je nato v 70. letih nadgradil Hymes in jo poimenoval sporazumevalna zmožnost.
To torej pomeni, da kognitivni pomen jezika ni odvisen le od strukture, temveč tudi od vzorcev uporabe (Hymes 1966: 116).
To, kar je Chomsky podčrtal, znanje jezika kot abstraktni sistem, je Hymes imel za sistemski potencial, kot vir za potencialno uporabo.
Dell Hymes (1972 v prav tam) je njegovo pojmovanje jezikovne zmožnosti nadgradil s sporazumevalno zmožnostjo.
Cazden pa opozarja tudi na razločevanje dostopnosti do znanja; in prav v tem naj bi se Chomsky in Hymes razhajala.
Lingvistični antropolog Dell Hymes je kasneje zatrdil, da je naravna enota sociolingvistične taksonomije govorna skupnost, ne pa jezik.