Bhattacherjee (2012) vzorčenje opiše kot statistični proces izbora podskupine enot (vzorca enot) iz populacije, na katero se osredotočamo v raziskavi.

Bhattacherjee (2012) kot enega izmed načinov neverjetnostnega vzorčenja omenja vzorčenje strokovnjakov, ki podajajo svoje mnenje o določeni tematiki.

Bhattacherjee (2012) omenja omejitve metode analize vsebin, to je kodiranje le določenih informacij, in možne pristranskosti pri vzorčenju.

Bhattacherjee (2012) je analizo vsebin opredelila kot sistematično analizo vsebine besedila na kvantitativen ali kvalitativen način.

Bhattacherjee (2012) kot zadnji korak opisuje izbor vzorca iz vzorčnega okvirja, z uporabo natančno definiranih tehnik vzorčenja.

Ker raziskovalna vprašanja postavljamo v vlogi neodvisnega raziskovalca, ob odsotnosti subjektivnosti in intuicije, v empiričnem delu izhajamo iz pozitivističnega pristopa (Bhattacherjee, 2012).

V nekterih primerih je izbor ciljne populacije dokaj jasen, saj se lahko pojav, ki ga merimo, navezuje neposredno na ciljno populacijo (Bhattacherjee, 2012).

Bhattacherjee oblikuje model pričakovanj in potrditev, ki predstavlja enega od temeljev pri raziskovanju kontinuirane uporabe IS.

Bhattacherjee (2001) je ugotovil, da modeli za preverjanje uporabnikovega sprejemanja tehnologije nudijo omejeno razlago o obnašanju uporabnika pri nadaljevanju rabe IKT.

Relativistični pristop išče povezave med pojavi kot tudi soglasnost med različnimi stališči strokovnjakov, ki se ukvarjajo z obravnavano tematiko (Bhattacherjee, 2012).

Vzorec se ne izbere slučajno, temveč na podlagi izkušenj in znanja strokovnjakov z določenega področja, ki se ga raziskuje (Bhattacherjee, 2012).

Nasprotno pa Bhattacherjee (2012) sekundarno zbiranje podatkov opisuje kot analizo podatkov, ki so že bili zbrani za druge namene.

Ker podatki niso bili zbrani v ta namen, lahko le deloma odgovorijo na raziskovalno vprašanje, kot piše Bhattacherjee (2012).

V tem koraku je pomembno, da je tudi sam vzorčni okvir reprezentativen glede na ciljno populacijo (Bhattacherjee, 2012).

V okviru nominalne merske lestvice lahko definiramo modus; izračunamo pa lahko frekvenčno porazdelitev in chi-kvadrat statistiko (Bhattacherjee 2012, 46).

Ker je test deležev neparametričen, se predpostavlja, da je vzorec neverjetnosten in so podatki naključni (Bhattacherjee, 2012).

Bhattacherjee (2001) je tako ugotovil, da je uporabnikovo potrjeno prepričanje povezano z njegovo zaznavo o uporabnosti IKT.

Formulacijo razmerij izražamo z raziskovalnimi vprašanji, na katere odgovarjamo s pomočjo primarno zbranih podatkov (Bhattacherjee, 2012).

Pri t-testu sami določimo hipotetično povprečje, ki ga nato preverjamo z dejanskim povprečjem (Bhattacherjee, 2012).