Krek in Vogrinc (2005) opozarjata, da imajo romski učenci zaradi neznanja jezika okrnjeno možnost sodelovanja pri pouku in pri doseganju postavljenih standardov znanja.

Krek in Vogrinc (2007) kot eno pomembnejših oblik spodbujanja učiteljevega profesionalnega razvoja opisujeta in predlagata povezovanje fakultet in šol.

Krek in Vogrinc ( 2005 ) povzemata , da je glasovno zavedanje metakognitivna sposobnost , ki jo otrok prenaša iz jezika v jezik .

Krek in Vogrinc (2012, str. 103) naslavljata problematiko spreminjanja svetovalnega dela z nekaterimi predlogi, ki bi prispevali k večji kakovosti dela.

Krek in Vogrinc (2005) navajata, da je v njuni raziskavi samo 16 od 141 anketiranih učiteljev menilo, da romski učenci dobro razumejo in govorijo slovensko.

Krek in Vogrinc (2005) navajata, da se težave, ki izhajajo iz neobvladanja slovenskega jezika z razredi povečujejo.

Šebart, Krek in Vogrinc zapišejo, da bi bil za javno šolo dogovor med učitelji in starši o "enotnem" vzgojnem delovanju neustrezen cilj.

Krek in Vogrinc ( 2005 , str. 124 – 125 ) ugotavljata , da so delovne navade romskih učencev odvisne od tipa družine , iz katere ti prihajajo .

Krek in Vogrinc navajata, da je akcijska raziskava most med kvalitativnim in kvantitativnim raziskovanjem (2007, str. 30).

Tudi Krek in Vogrinc (2005) v svojem prispevku razmišljata, da je pri izobraževanju romskih učencev ključno, da se zavedamo posebnosti te skupnosti.

Dodatni učitelj naj bi romskim učencem pomagal pri premagovanju jezikovnih preprek in jim omogočil lažje vključevanje v oddelek ( Krek in Vogrinc , 2005 , str. 133 ) .

Več kot polovica osnovnošolskih učiteljev (54,6 %) meni, da bi morali učenci na takšnem tečaju pridobiti tudi osnovno znanje drugih predmetov (Krek in Vogrinc, 2011).

Za uspešno vključevanje romskih učencev v vzgojno-izobraževalni sistem se kot nujno izkazuje ustrezno začetno opismenjevanje (Krek in Vogrinc, 2005).

Raziskovalna metoda uporablja tudi prvine akcijskega raziskovanja, ki, kot pravita Krek in Vogrinc (2007; str. 27), "vedno izhaja iz konkretnih, življenjskih problemov".

V praksi se akcijska raziskava začenja s splošnim spoznanjem, da je določena izboljšava ali sprememba zaželena (Krek in Vogrinc 2007, str. 27).

Po mnenju učiteljev je drugi najpomembnejši razlog za neuspešnost romskih učencev pomanjkljivo znanje slovenskega jezika (Krek in Vogrinc, 2005).

Raziskava (Krek in Vogrinc, 2005) dokazuje, da so nizki izobraževalni dosežki romskih otrok v povezanosti z nezaposlenostjo njihovih staršev.

Med najpogostejšimi težavami je neznanje jezika, pri čemer se učenci pogosto srečujejo z oteženo komunikacijo (Krek in Vogrinc, 2005).

Med največje izzive sodi delovanje v okolju, katerega jezika ne znajo dovolj dobro (Krek in Vogrinc, 2005).

Zato akcijsko raziskavo vedno izvajajo praktiki in izhaja iz konkretnih, vsakdanjih problemov (Krek in Vogrinc, 2007, str. 27).