sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "rancière".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Rancière sicer nekoliko pretirava v svoji oceni , da je gledališče nesposobno razkrinkavanja hinavščine , ker tudi samo deluje po istem principu .
Rancière se torej ne čuti dolžnega pripadati določeni disciplini in je pripravljen preskočiti njihove meje kljub možni kritiki.
Rancière ne pravi, da si kronološko sledijo; nasprotno, režimi soobstajajo, vendar ne sodelujejo enako v delitvi čutnega.
Rancière kot edini odgovor zlim dejanjem človeštva vidi aktivacijo družbe.
Rancière je sicer tu bolj natančen glede tega, kdo bo temu razkritju sledil.
Rancière je pri obravnavi tega vprašanja jasen, a zgolj na zelo splošni ravni.
Rancière govori o kolažu kot drugem imenu za hibridnost.
Rancière še pravi , da je biti gledalec naše običajno stanje , v katerem delujemo na vsakdanji ravni .
Rancière v svojem premišljevanju politike pokaže ravno na nespravljivi spor filozofije s politiko , ki je star toliko , kot filozofija sama .
Rancière torej teoretsko obnovi in rekonceptualizira politizacijo estetike , toda to stori na kritičen način , tako da pokaže tudi na nemožnost te politizacije .
Rancière torej poudarja , da patriciji plebejcem ne priznavajo pravice oziroma , bolje , zmožnosti govora .
Rancière termin policija uporablja v nekoliko podobnem , a vendarle drugačnem pomenu .
Rancière svojo nalogo misleca vidi v izoblikovanju diskurza , ki omogoča ohranjanje in prispeva k nadaljnjim verifikacijam enakosti kot predpostavke .
Rancière predpostavlja dve nasprotni logiki : prvič , logiko policije , in drugič , logiko politike , ki prelamlja in prekinja z obstoječim policijskim redom .
Rancière poudarja , da smo v resnici priča striktnemu omejevanju števila podob , ki jih mediji skrbno selekcionirajo in urejajo .
Rancière odnos gledalec-igralec primerja z odnosom učenec-učitelj , v katerem se učenec od učitelja nauči nečesa , česar niti učitelj ne ve .
Rancière namreč trdi , da mora umetnost svoj prostor preoblikovati po ceno presoje meja svoje lastne politike .
Rancière bi gotovo odgovoril , da gre pri teh vpisih vseeno za spremembo znotraj samega policijskega reda , za drugačno delitev čutnega .
Rancière zato predlaga samokritično analizo konceptov , s katerimi presojamo zgodovino , svet in sebe v njem .
Rancière se zavzema za aktivno vlogo gledalca, kajti kot pasivni gledalci se hitro lahko znajdemo v vlogi potrošnika.