sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "szondi".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Szondi začetek novoveške drame postavlja v renesanso, v kateri se je zgodila duhovna prenova človeka, postavljenega v središče.
Szondi opisuje poskuse preseganja krize z epskimi elementi, zato epskost sodobne drame postavlja v nasprotje absolutni tradicionalni drami.
Szondi definira proces vzpostavljanja znamke države kot promocijo ekonomskih , komercialnih in političnih interesov tako doma kot v svetu .
Szondi ) , in literarno - strukturnim spremembam v procesu modernizacije drame , primerjalno z ozirom na predhodna obdobja .
Szondi (2008, str. 11) opaža jasen premik od prepričevanje tujih javnosti (doseganja vedenjskih ciljev) h grajenju in vzdrževanju odnosov (kognitivni cilji).
Szondi (2000) opaža tri stopnje v procesu odtujevanja od klasične dramske forme.
Szondi (2008, 14) predstavi pet različnih pogledov na odnos med javno diplomacijo in znamčenjem držav.
Na drugi strani pa svetovalci za zunanjo politiko in oblikovalci zunanje politike spoznavajo, da je tudi javna diplomacija podvržena znamčenju (Szondi 2008).
Druga faza, ki jo vzpostavi Szondi, je tista, ki želi krizi navkljub ohraniti klasično dramatiko.
Te študije in raziskave so nadalje večinoma kvantitativno usmerjene ter metodološko pomanjkljive, predvsem v smislu reprezentativnosti vzorcev, na katerih so utemeljene 10 (Szondi 2009).
Tudi Szondi (2008, 4) meni, da se je "znamčenje držav pojavilo iz kombinacije študij o državi izvora in interdisciplinarne literature o državni identiteti".
Znamčenje države je "ambiciozen in celovit pristop, ki zahteva večja prizadevanja kot javna diplomacija, ki si prizadeva za skromne dosežke" (Szondi, 2008, str. 27).
Lahko pa oba koncepta uvrstimo pod disciplino mednarodnih odnosov z javnostmi z glavnim ciljem graditve in upravljanja dobrih odnosov med državami (Szondi 2008, 28).
V renesansi so iz dramske zgradbe izpadli prolog, zbor in epilog, glavna sestavina je postal dialog (Szondi 29).
Znamčenje držav kot del javne diplomacije Szondi (2008, 22) meni, da je "ta pogled v akademski literaturi omejen, vendar se ga poslužujejo številne/ države".
Kljub vse večji popularnosti javne diplomacije je za ta koncept še vedno značilno pomanjkanje univerzalno sprejete definicije in opredelitve (Szondi 2008, 3).
Drugo stopnjo, ki jo Szondi poimenuje poskusi ohranjanja, zaznamujejo dramski poskusi ohranitve klasične drame.
Tudi Szondi (2008, 19-22) je kot enega izmed možnih odnosov javna diplomacija-znamčenje države opredelil, da javna diplomacija predstavlja popolnoma integriran del znamčenja države.
Spet druge, po navadi večje države, v katerih prednjači več med seboj izrazito različnih sektorjev, pa spodbujajo oblikovanje različnih podznamk (Szondi, 2007, str. 12-14).
Szondi (2000: 70-75) opiše razpad klasične dramske forme na treh področjih: 1.