Blanuša Trošelj (2018) v svoji raziskavi ugotavlja, da mlajši vzgojitelji predšolskih otrok opredeljujejo profesionalni razvoj multidimenzionalno, prav tako tudi vzgojitelji z univerzitetno izobrazbo.

Blanuša Trošelj (2014) opozarjata, da dandanes profesionalni razvoj ni le izbira vznesenih posameznikov, ampak nujnost in poklicna dolžnost vsakega pedagoškega delavca.

Blanuša Trošelj (2014) sta v svoji raziskavi ugotovili, da na profesionalni razvoj vzgojiteljev vplivajo številni dejavniki in njihovo pojmovanje le-tega.

Na plošči so vklesali različne znake , da bi duša vedela , kje je njen prostor ( Trošelj , pogl. 7 ) .

Blanuša Trošelj (2014, str. 43) definirata kot "proces, ki poteka od odločitve vsakega posameznika za opravljanje pedagoškega poklica oziroma vse do njegove upokojitve".

Blanuša Trošelj (2014) v svoji raziskavi opisujeta tradicionalni in refleksivni model profesionalnega razvoja vzgojitelja (ki velja tudi za učitelja).

Blanuša Trošelj (2018) govori o naprednih vzgojiteljih in sicer to fazo opisuje kot fazo novih vlog in profesionalne gotovosti.

Blanuša Trošelj (2014) zapišeta, da so vzgojitelji, podobno kot drugi pedagoški delavci, postavljeni pred številne poklicne izzive.

Izvor besede mirilo ( mn. mirila ) lahko razložimo najmanj na dva načina ( Trošelj , pogl. 7 ) .

Blanuša Trošelj (2014), ki dodajata, da se od vzgojitelja pričakuje kakovostno ravnanje na vseh zgoraj omenjenih področjih.

Blanuša Trošelj (2014) sta izvedli raziskavo o tem, kako vzgojitelji pojmujejo lasten profesionalni razvoj.

Samo ornamentalna skupina znakov predstavljajo največji izziv , saj se o njihovemu pomenu , kakor piše Mirjana Trošelj , lahko samo ugiba .

Vendar lahko iz rezultatov raziskave avtorice Blanuša Trošelj (2018) razberemo, da zelo malo vzgojiteljev in ravnateljev objavlja članke v raznih revijah ali publikacijah.

Vzgojitelji si želijo svoje znanje tudi nadgrajevati predvsem na tistih področjih, za katera menijo, da so pomembna za njihovo prihodnost (Blanuša Trošelj, 2018).

To lahko nakazuje tudi na to, da zavodi, v katerih so zaposleni vzgojitelji iz raziskave, niso povezani z drugimi (Blanuša Trošelj idr., 2020).

Blanuša Trošelj (2014) navajata različne raziskovalce, ki nasprotujejo faznim modelom profesionalnega razvoja.

Blanuša Trošelj (2014) izpostavljata številne dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj vzgojitelja.

Pomembno je sodelovanje s starši, razumevanje otrokovih potreb, odprtost za spremembe ter želja po znanju in novih izzivih (Blanuša Trošelj, 2018).

Vsaka faza ima podane usmeritve za spodbujanje profesionalnega razvoja, in sicer na individualni, institucionalni in sistemski ravni (Blanuša Trošelj, 2018).

Glavni namen je razvoj sam po sebi ter širjenje in dopolnjevanje že obstoječega znanja in kompetenc (Blanuša Trošelj idr., 2020).