sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "vološinov".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Vološinov pravi , da problem razmejevanja duševnosti in ideologije najbolj otežuje razumevanje pojma » individualen « .
Vološinov pravi , da je problem pomena eden izmed najtežavnejših lingvističnih problemov .
Vološinov meni , da razločevanje dejanskega predmeta filozofije jezika ni lahka naloga .
Vološinov je nakazal dve možni poti raziskovanja te problematike , in sicer v njeni institucionalni ter intersubjektivni razsežnosti .
To teorijo mu je pomagal razvijati VOLOŠINOV in z njo sta izenačila dialog z govorno interakcijo ali govorno komunikacijo katereg akoli tipa .
Vološinov in Bahtin pravita , da bit ( baza ) , ki je odsevana v ideološkem znaku ni preprosto odsevana , temveč je prelomljena v njem .
Vološinov in Bahtin sicer govorita o razrednem boju , ki se dandanes v družboslovju ne smatra za primeren način kategoriziranja družbe .
Tega se Vološinov dobro zaveda , prav v zvezi s tem tipom hipotez pa govori o marksizmu kot o » svetovnem nazoru « .
Valentin Vološinov , ruski lingvist in filozof , je davno tega dejal , da je ravno jezik - diskurz - arena razrednega boja .
Bahtin in Vološinov sta pomembna predvsem iz vidika dialoškega razumevanja jezika in materialnosti znaka.
Pomen , pravi Vološinov , ničesar ne pomeni , nosi zgolj potenco pomena v določeni temi .
Bahtinov (in Vološinov) je omogočil, da jezik mislimo skozi njegovo družbeno funkcijo.
Vološinov," v: Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, ur.
VOLOŠINOV 2008 : Marksizem in filozofija jezika : temeljni problemi sociološke metode v znanosti o jeziku .
Ideologija ni abstrakta, materializira se v obliki znakov, ki se širijo skozi komunikacijo (Vološinov 1973, str. 9-11).
V njej ni ničesar neizraženega , notranjega – vse je zunaj , v menjavi , v materialu , še zlasti v materialu besed « ( Bahtin in Vološinov 2005 [ 1929 ] : 25 ) .
In zato , ker se » notranja dialektičnost znaka popolnoma razkrije zgolj v obdobjih družbenih kriz in revolucionarnih pretresov « ( Bahtin in Vološinov 2005 [ 1929 ] : 30 ) .
Z ideološkostjo znaka (Bahtin in Vološinov) in zgodovinskim dogodkom (Ducrot) je metafora element heterogenega diskurzivnega polja in trči ob samo materialnost.
Pomen se tako tvori kot » rezultat interakcije med govorcem in poslušalcem « ( Vološinov 1973 , 102 – 103 ) .
Pomen se tako tvori kot "rezultat interakcije med govorcem in poslušalcem" (Vološinov 1973, 102-103).