sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "godelier".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Godelier sicer pojasnjuje , da sta » oba svetova , svet darov in svet blaga , primerljiva .
Godelier se sprašuje , na kakšen način ljudje obravnavajo realno , imaginarno in simbolno .
Godelier se sprašuje , na kak način ljudje obravnavajo realno , imaginarno in simbolno .
Godelier (1974) ugotovi, da je treba "ekonomijo" analizirati v vseh vrstah socialnih struktur z upoštevanjem proizvodnje, menjave in porabe.
Godelier (1996) ugotavlja, da na tak način sveti predmeti ne krožijo, ampak krožijo njihovi učinki s pomočjo simbolike in mitologije.
Nadalje Godelier pojasnjuje , da je » dar [ … ] v svojem bistvu ambivalentna praksa , ki združuje ali lahko združuje nasprotujoče si strasti ali sile .
Godelier dvomi v Maussov poskus razbrati skrivnost daru v “ sili v objektu , ki povzroča , da ga prejemnik vrne ” .
Vedno je kaj pred menjavo, v čemer se menjava ukorenini; kaj, kar menjava predrugači in obenem ohranja, podaljšuje in hkrati obnavlja (Godelier 2006: 51).
Zelo pomembno je , da se praksa daru izvaja med protagonosti , katerih družbeni statusi so pred darom potencialno ali realno enokovredni ( Godelier 2006 , 22 ) .
Vidimo lahko , kako čudovito polje možnih ravnanj in strategij virtualno vsebuje praksa daru in kakšni lestvici nasprotujočih si interesov lahko služi ( Godelier 2006 , 22 – 23 ) .
Tako postane njegov dolžnik in je do določene mere od njega odvisen, vsaj dokler "ne vrne, kar je bilo dano" (Godelier 2006: 22).
Zahodna družba to obdarovanje vidi kot spontano , individualno , nesebično , svobodno in osebno dejanje , ki odnos med vključenimi pripelje na višjo raven ( Godelier 1999 , 144 – 145 ) .
Dar med bližnjimi je namreč zaznamovala in ga še vedno zaznamuje odsotnost " preračunljivosti " , ne pa odsotnost obveznosti « ( Godelier 2006 , 13 ) .
Prav zato Godelier (1996) pri potlaču kot gradnik hierarhije oziroma nadrejenosti izpostavi obvezo dajanja.
Zato Godina (v Godelier 2006) opozarja, da je ekonomika dara dejansko vpeta tudi v trg in je zato tudi del družbene strukture.
Godelier (1996) zato predpostavlja, da sta za Maussa (1996) veličina in ugled pomembni motivacijski sili menjave.
Človeka namreč od živali loči družba , v kateri ta po Godelierju ne samo živi , ampak jo tudi proizvaja , da lahko živi ( Godelier 2006 , 54 ) .
Mauss ( v Godelier 2006 , 268 ) ugotavlja , da prejemnik daru v trenutku sprejetja postane dolžnik dajalca .
Mauss (v Godelier 2006, 268) ugotavlja, da prejemnik daru v trenutku sprejetja postane dolžnik dajalca.
V potlaču se daje zato, da bi drugega s svojim darom "poteptali" (Godelier 2006: 74).