sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "členica".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo členica med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Členica prislovnega glagola ne more stati pred vprašalnico v vprašalnih stavkih z vprašalnico ("wh-questions").
Členica prislovnega glagola je ponavadi naglašena, členica predložnega glagola pa ni, npr.
Členica ja in odmev sta sprejemljiva kot odgovor.
Če je direktni predmet zaimenski, je členica predložnega glagola vedno pred predmetom, členica prislovnega glagola pa za njim.
Vendar vsi jezikoslovci termina členica ne razumejo na isti način.
V tem primeru gre prav tako za večbesedni glagol (prislovni glagol), saj je ven členica (je del glagola), npr.
V srednještajerskem prostoru in na zahodu je dodana še členica -le.
V primeru večbesednega glagola pa je naprej prislovna členica, ki skupaj z glagolsko sestavino ustvarja pomen celotne enote.
V besedi domov je dodana členica -k (potem pride do spremembe -k > -x: ˈdoːmux).
Takšen primer so najverjetneje tudi nekateri trajajoči atelični glagoli, ki jim členica poudari neteličnost, npr. drag in drag on.
Ta izraža pomensko sestavino (jasnot oziroma razumljivost), ki jo angleškemu večbesednemu glagolu prinaša členica over.
Razlika se pojavlja pri glagolu, ki se sprega in ob katerem stoji členica.
Prislovna členica skupaj z glagolsko sestavino soustvarja pomen celotne enote, ki je včasih bolj, drugič manj pomensko transparentna.
Pri vseh gre za slovnične kolokacije (pomenska teža je na glagolu, členica pa je slovnični kolokator).
Omeniti še velja izraz členica kot slovensko varianto angleškega termina "particle", ki jo uporabljam sopomensko s terminom glagolski predložni/prislovni morfem.
Nazaj je prislovna členica, zato gre za prislovni glagol.
Nazadnje moramo izpostaviti še različna razumevanja termina členica (ali partikula), ki je pogosto rabljen tudi v tem magistrskem delu.
Najbolj pomenljiva je prav členica na koncu – itn. ali itd.
Izhaja iz praslovanskega zaimka *ka, ki mu je dodana poudarjalna členica oz. oziralni zaimek * jь (prim.
Glagol ima tu splošnejši pomen, členica pa ga natančneje določa.