Bratković (2005) pravi, da so za pridobivanje informacij in natančno ocenjevanje kakovosti življenja strokovnjaki razvili različne pripomočke: vprašalnike, ocenjevalne lestvice, intervjuje ipd.

Bratković (2011) meni, da je najustreznejše ciljno strukturirano in načrtovano delovanje, ki ima pomembno preventivno vlogo pred pojavom težav in problemskih situacij.

Bratković (2004) sta podobno kot jaz ugotovili, da je v bivalnih skupnostih omogočena velika stopnja samostojnega odločanja in sprejemanja odločitev.

Bratković (2011) ugotavlja, da so jim pogosto nedostopne informacije o spolnosti, predstavljene so jim nerazumljivo in neprilagojeno.

Bratković (2011) poudarja, da bivalne skupnosti nudijo partnerjema več zasebnosti in boljše možnosti za intimne in partnerske odnose.

Bratković (2011) omenja, da se lahko pojavi nasilno spolno vedenje, ki je lahko posledica nezadovoljenih spolnih potreb.

Bratković (2005) zapisuje, da indikatorje običajno ocenjujemo in vrednotimo s pomočjo zbiranja podatkov in informacij.

Bratković (2005), je za obdobje odraslosti značilno stanje biološke, psihološke, socialne in profesionalne zrelosti.

Bratković (1996) pri tem omenja avtorje, ki so v ta namen predlagali drugačne oblike merjenja končnih rezultatov.

Bratković (2004) ugotovili, da so osebe, ki bivajo v bivalni skupnosti, le malo vključene v okolje.

Bratković (2002) navaja tudi kriterije, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja posameznikov.

Bratković (2011) poudarja, da mladostnik s telesnimi hkrati doživlja tudi psihološke spremembe.

Bratković (2011) poudarja, da nekateri posamezniki obstanejo na določeni razvojni stopnji.

Bratković (2011) ugotavlja, da se danes začne bolj zgodaj kot v preteklosti, med 9. in 13. letom življenja.

Da bodo mladostnikovi starši oz. ostali družinski člani pripravljeni na sodelovanje, jih je potrebno celostno seznaniti s programom in njegovim pomenom (Bratković, 2011).

Socialno okolje jim poleg načrtovane spolne edukacije omogoča pridobivanje izkušenj, ki jim lahko koristijo pri ustvarjanju partnerskih in drugih odnosov (Bratković, 2011).

Velik problem prav tako predstavlja zaščita lastnega dostojanstva v spolnem vedenju, kar lahko posledično pripelje do večjega tveganja spolnih zlorab (Bratković, 2011).

Cilji spolne edukacije so tako razvoj znanja o spolnosti, usposabljanje za sprejemljivo in odgovorno spolno vedenje ter zaščita lastnega dostojanstva (Bratković, 1996).

Program se prilagaja edinstvenim potrebam posameznika in se ne pričakuje, da se bo on prilagajal nefleksibilnemu, že obstoječemu sistemu (Bratković idr., 2005).

Njegova vloga je nuditi podporo znotraj delovne sredine, spodbujati socialno integracijo, delovno učinkovitost, kakovost delovnega življenja in ohranjanje zaposlitve (Bratković, 2007).