sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "finnis".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Finnis želi na vsak način, tudi s pomočjo retoričnih udarcev pod pas, priti do dogmi ustrezajočega rezultata.
Finnis v nadaljevanju različne temeljene dobrine obravnava izrazito sistemizirano in jih vsebinsko jasno zamejuje.
Finnis to implicira z vidika konfrontacije med krščanstvom in islamom.
Finnis se torej osredotoča na praktični razum, ki lahko zajame vrednote, ki so pomembne za človeški obstoj.
Finnis s svojim zasledovanjem posameznikove celostne izpolnitve gotovo ne teži k povprečnosti.
Finnis pa z nedoslednim preskakovanjem med teološkimi in filozofskimi argumenti počne ravno to.
Finnis pa pri tem spregleda dejstvo, da razum sam potrebuje oporo.
Finnis namreč vidi pot do spoznanja samorazvidnosti preko razumskega spraševanja in razmisleka.
Finnis lastnemu zatrjevanju navkljub ostaja namreč v svetu visoko abstraktnih kategorij in konceptov, preživetih naukov in protidejstvenih trditev.
A problem nastane, ker Finnis hkrati ta koncept uporablja tudi kot vzvod za radikalno (sic!) razlikovanje med biologijo ljudi in ostalih živali.
Na ta način odstranimo "pojasnjevalno zaporo", ki jo s konceptom samorazvidnosti kot končnim vzrokom za pozitivno vrednotenje določenih dobrin vzpostavi Finnis.
Svoji tezi o krščanstvu kot prepričanju, ki je za razumnega človeka samoumevno, začne Finnis prikrajati kar celoten krščanski nauk.
Pri tem pa Finnis poudarja, da je naravno pravo ločeno od človeških dejanj, ki ustvarjajo zgodovino s svojimi katastrofami.
Glavni očitek pričujočega ekskurza pa je, da Finnis uporablja zmoten in protidejstven model razumnega mišljenja oziroma praktičnega razlogovanja.
Z zelo rigoroznim definiranjem pojma "teorija" bi sicer na jezikovni ravni Finnis mukoma lahko vzpostavil tovrstno razlikovanje.
Tako seznam vsaj na splošni ravni ne pušča veliko dvoma, četudi Finnis ponovno uporablja precej abstrakten jezik.
Tako se pri bralcu resnično porodi vtis, da Finnis omenjene razlike vzpostavlja na podlagi relativno arbitrarnih intuicij.
Smelo bi bilo, če bi Finnis na podoben način osvetlil tudi problematične vidike ostalih zahtev praktične razumnosti.
Da pa v nadaljevanju ne bom napadal slamnatega moža, si oglejmo, kdaj Finnis odločitev šteje za svobodno.
Okoli užitka naj dodam le še to, da mu Finnis neutemeljeno vseskozi daje nekoliko negativen prizvok.