sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "pogge".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Pogge zato ugotavlja, da poštenost obravnavanja vlad ne pomeni nujno tudi poštenega obravnavanja za njihove državljane.
Pogge sicer začne svojo eksplikacijo človekovih pravic na način, da le-te jasno opredeli kot moralni in ne (samo) pravni koncept koncept.
Pogge po drugi strani zahteva globalno institucijo kot predpogoj za zahteve človekovih pravic.
Pogge nasprotno predlaga globalno egalitarno načelo distributivne pravičnosti, ki bi bolj neposredno obravnavalo svetovne neenakosti in izboljšalo položaj najbolj prikrajšanih.
Pogge na drugi strani trdi, da človekove pravice postavljajo zahteve na posameznike znotraj globalne institucije.
Pogge sicer dojema projekt globalne revščine kot, analogen abolicističnemu gibanju iz začetka 19. stoletja.
Pogge (2008) osredotoči svoje delo, pravzaprav svojo kariero, na ugotavljanje odgovornosti in iskanje rešitev za problem najhujših primerov svetovne revščine.
Pogge (2008) svojo teorijo osnuje ravno na utemeljitvi te globalne strukture.
Pogge (2017, str. 313) razlaga, da je moralni kozmopolitizem mogoče aplicirati na vprašanje družbenih institucij na dva načina.
Za abolicizem Pogge ugotavlja, da je z osveščanjem in lobiranjem abolicistom uspelo prepričati svetovno javnost, da je suženjstvo moralno nedopustno.
Čeprav Pogge ne zanika obstoja in pomena pozitivnih dolžnosti pomagati , trdi , da so negativne moralne dolžnosti bolj obvezujoče kot pozitivne .
Tan poudarja, da bi za veljavnost svoje teorije Pogge moral dokazati, da je institucionalni ustroj univerzalen in predvsem nespremenljiv.
V prejšnjem poglavju razdelani kritiki ni čisto jasno, kako Pogge dojema razliko med moralnim upoštevanjem in človekovimi pravicami.
Za izhodišče obrambe svoje teze, da negativne dolžnosti vendarle zahtevajo določena dejanja, se Pogge posluži primera dolga.
Za adekvatno utemeljitev tega izhodišča mora Pogge najprej relacijsko in empirično opredeliti povezavo in odgovorne agente.
Pogge utemeljuje ne le, da globalne institucije obstajajo že na empirični ravni, ampak tudi to, da so člani individualno odgovorni (Pogge, 2008).
Z vidika nas, torej agentov, ki jih Pogge (2008) opredeljuje z "mi", pa zahteva premik od koncepta "pomoči" k zaščiti (pred nami).
Ko naj bi svet spoznal, da je suženjstvo moralno zavrženo, so temu sledile tudi politike, ki so pripeljale do ukinitve suženjstva 8 (Pogge, 2007).
Zdi se, kot da Pogge ne zmore koncipirati zahtev človekovih pravic onkraj meja institucije.
Na prvi pogled se zdi, da Pogge zahteva redifinicijo človekovih pravic kot pozitivne dolžnosti.