sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "gandevia".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Gandevia in sodelavci (1992) navajajo, da je proprioceptivna funkcija v vratu natančnejša kot v spodnjem delu hrbta.
Velikost zmanjšanja je odvisna od mišice ; najverjetneje od prevladujočega tipa nevrona , ki oživčuje mišična vlakna , ki je lahko počasen ali hiter ( Gandevia , 2001 ) .
Velikost zmanjšanja je odvisna od mišice; najverjetneje od prevladujočega tipa nevrona, ki oživčuje mišična vlakna, ki je lahko počasen ali hiter (Gandevia, 2001).
Zanjo je značilno povečano nihanje med ohranjanjem željene sile oz. navora , pa tudi nihanje frekvence proženja akcijskih potencialov ( Gandevia , 2001 ) .
Metoda enojnega skrčka ne omogoča zaznave aktivacije mišice nad 95 % optimalne sile, zato je delež zaznane centralne utrujenosti manjši (Gandevia idr., 1995).
Periferna mišična utrujenost je povezana z dejavniki v mišici, ki povzročijo oslabljeno kontraktilno funkcijo med naporom (Gandevia, 2001).
Zato imajo pomembno vlogo pri prilagajanju frekvenc proženja akcijskih potencialov alfa motoričnih nevronov (Gandevia, 2001).
Proske in Gandevia (2009) pa definirata kinestezijo kot zaznavanje položaja in gibanje okončin in trupa.
Utrujenost se lahko pojavi na različnih ravneh, od možganov vse do skeletnih mišic (Gandevia, 2001).
Vseeno pa velja pravilo: večja kot je sila, močnejši signal oddaja (Gandevia in ostali, 2011).
Tiksotropičnost intrafuzalnih vlaken je lahko še eden od dokazov, ki podpira trditve o mišičnem vretenu kot glavnem kinestetičnem senzorju (Proske in Gandevia, 2012).
Kot glavni vir informacij tudi v tem primeru navajajo mišično vreteno, dodatne informacije pa prispevajo kožni in sklepni receptorji (Proske in Gandevia, 2012).
Te informacije prihajajo iz receptorjev, ki se nahajajo v sklepih, kitah in mišicah, prihajajo pa tudi iz kožnih mehanoreceptorjev (Proske in Gandevia, 2009).
Dokazujemo jo lahko z zmanjšanjem trzanja ali tonične sile, ki jo povzroči stimulacija perifernega živca, ko je mišica v mirovanju (Taylor & Gandevia, 2008).
Med najpomembnejše somatosenzorne receptorje uvrščamo proprioceptorje, ki so pomembni tako pri izvedbi hotene kot tudi refleksne mišične aktivacije (Proske in Gandevia, 2012).
Ko je mišica utrujena in se zmanjša mišično sila za 20% ali več, se pojavi zmanjšana sposobnost zaznavanja položaja sklepa (Proske in Gandevia, 2012).
Danes pa vemo, da so drugi receptorji, kot so mišični in kožni receptorji, izrednega pomena za propriocepcijo (Proske in Gandevia, 2012).
Skupaj z diafragmo omogoča povečanje intraabdominalnega tlaka in stabilizacijo hrbtenice, kar je bistveno pri izvajanju dinamičnih gibanj (Hodges & Gandevia, 2000).
Centralno utrujenost so številni avtorji opredelili kot zmanjšano sposobnost centralnega živčnega sistema za aktivacijo mišice med hoteno kontrakcijo (Gandevia, 2001; Taylor, idr., 2006).
V primeru stimulacij z nižjimi frekvencami in večjimi amplitudami se pojavijo iluzije o spremembi položaja okončine (Proske in Gandevia, 2012).