Grasseni poudarja, da bo specializiran in naučen način gledanja, ki ga opisuje, vedno multisenzoričen, pri čemer bosta sodelovala zlasti dotik in vid (2004, 41).

Rejci goveda, ki jih je preučevala Grasseni, z usposabljanjem razvijejo izkušen vid, s pomočjo katerega lahko razlikujejo med različnimi lastnostmi živali.

Omrežja dobavljajo hrano pri okoliških pridelovalcih s skupnim naročanjem in plačevanjem potnih ter drugih stroškov nabave (Grasseni 2014a, b, c).

Grasseni navede še, da se ideje o kupovanju mleka na mlekomatih napajajo s kulturnimi imaginacijami sosedstva, izmenjave in neposredne transakcije (Grasseni 2014: 40).

Pripadniki različnih poklicev in dejavnosti, npr. kmeti, turistični delavci in športniki, pokrajino zaznavajo različno in v njej vrednotijo različne vidike (Grasseni 2007a: 205).

Območja torej ne konstruirajo domačini sami, pač pa je 'ustvarjeno' v prepletu več različnih pogledov ter lokalnih in globalnih dinamik (Grasseni 2004: 699).

Območja pa ne konstruirajo domačini sami, pač pa je kraj 'ustvarjen' v prepletu več pogledov ter lokalnih in globalnih dinamik (Grasseni 2004: 699).

Ugotavlja tudi, da so prakse urbanega paberkovanja še posebej močne v občutljivejših urbanih predelih (Grasseni 2014a, str. 55).

Je pa tudi politično in ideološko, saj oblikuje pogled na svet in samo prakso (Grasseni, 2011).

Teh se lahko naučimo samo z udeležbo v veščih praksah, z opazovanjem in mimetičnim ponavljanjem veščin (Grasseni 2008: 164).

Pomeni tudi, da so pogoji za konstrukcijo vizualnega znanja lokalni, situirani in kontekstualni" (Grasseni 2011, str. 23).

Grasseni 2004: 16-17, 28) - ob selekciji filmov za festival Dnevi etnografskega filma smo pri nekaterih filmih zaznali neprepričljive sekvence.

Razlog vidi v tem, da Italijani niso vključeni v politične odločitve glede hrane in da se tega tudi zavedajo (Grasseni 2014: 35).

Za prezentacijo lokalnosti je namreč treba prevzeti zunanje načine komuniciranja,266 naracije, pa tudi okuse in higienske standarde (Grasseni 2012; glej tudi Piermattei 2007).

Zato prakse reteritorializacije hrane, torej zmanjšanja fizične in odnosne razdalje med proizvajalcem in potrošnikom, Grasseni interpretira kot "uprostorjenje zaupanja" 258 (Grasseni 2014: 35-38).

Grasseni 2004: 28; 2008: 157, 168) ter jih skupaj z njimi lažje ubesedile.

Nadvse potrebno je torej razkrivati uveljavljene konvencije, kode in standarde, zapečene v medijske reprezentacije (Goodwin 1994; Grasseni 2011: 41).

Po Cristini Grasseni (2007b: 7-8, 188; 2008: 168) pa je to tudi rezultat usposobljenega gledanja skupnosti prakse na področju filmske produkcije.

Grasseni se sklicuje na znano misel avstrijskega filozofa Ludwiga Wittgensteina, "meje mojega jezika so meje mojega sveta" (Wittgenstein 1922: 5-6).

Ali kot pravi Grasseni, da Pogled kot takšen ne obstaja.