sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "dervin".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Dervin (prav tam) celo omenja, da medkulturnost ni nekaj določenega, ampak jo vsak posameznik razume drugače.
Brenda Dervin je s svojo metodologijo ustvarjanja smisla pomembno vplivala na področje iskanja informacij v vsakdanjem življenju.
Brenda Dervin utemelji metodologijo ustvarjanja smisla na kritiki transmisijskega pristopa k raziskovanju komunikacije in komunikacijskih sistemov.
Predstavitev metodologije ustvarjanja smisla bomo začeli z elaboracijo njenih metateoretskih predpostavk raziskovanja pojava iskanja in uporabe informacij (Dervin 1999).
Človeška opazovanja so pri tem omejena s fiziologijo čutov, trenutkom v času, družbeno in osebno zgodovino ter namerami v prihodnosti (Dervin 1983a, 4-5).
To pa je v nasprotju z organizacijami , tako Dervin130 , ki definirajo informacije kot tisto , kar javnosti morajo vedeti .
Na ta način lahko tematiziramo inventivnost ali pa celo kapricioznost pri uporabi določene taktike vedenja glede na določeno opredelitev vrzeli (Dervin 1992, 66).
To pa je v nasprotju z organizacijami, tako Dervin130, ki definirajo informacije kot tisto, kar javnosti morajo vedeti.
Kot smo že omenili, so tudi avtorji kritični do esencialističnega pogleda na kulturo, ki je za posameznika omejujoča (Dervin 2016).
Ne zanima je več, ali so posamezniki prejeli informacije in zakaj ne, temveč v kakšnih okoliščinah so bile informacije uporabljene (Dervin 2003, 45).
Pojem vrzeli lahko opiše in pojasni komunikacijski trenutek, kot ga vidi akter ter tudi napove vedenje akterja v tem trenutku (Dervin 1992, 66).
Te kategorije napovedujejo vidike iskanja in uporabe informacij, kakor jih omejujejo družbene strukture: izražajo apriorne značilnosti akterjev iskanja (Dervin 1989b, 226).
Tako pričakujemo, da bomo našli stalnost informacijskega vedenja pri uporabi komunikacijskih kanalov, manj pa pri sami uporabi informacij (Dervin 1992, 67).
To na drugi strani pomeni, da smo na nek način vsi informacijsko revni, saj smo omejeni z nezadostnostjo komunikacijskih sistemov (Dervin 1994, 379).
Teorija ustvarjanja smisla izpostavi dimenzijo posameznika v strukturi, bodisi njegove borbe z njo, prekinitve, kompromisa ali spreminjanja (Dervin 1992, 67).
Zasledimo lahko vse od razkoraka v informacijah, informacijska neenakost, informacijsko revni do komunikacijskega razkoraka (Dervin 2003).
Gre za to, kdo bo imenoval realnost in čigar parcialni pogled bo kot edini "legitimni" prevladal nad ostalimi (Dervin 1989a, 69-75).
Huesca in Dervin sta poudarjala , da tem stališčem manjka empirična osnova .
Transmisijski pristop v osnovi raziskuje pogoje uspeha komunikacijskega sistema, ne pa pogoje, od katerih je odvisna dobrobit uporabnikov (Dervin 1989b, 216-217).
Vse zgornje tipizacije pa so v resnici le razlage oziroma opravičila, zakaj je komunikaciji spodletelo (Dervin 1989a, 73).