Ladkin in Taylor (2010) ugotavljata, da je element samozavedanja proces, pri katerem vodja spoznava samega sebe preko svojih čustev, želja, vrednot, ciljev.

Glede pravnih vprašanj mora politika pridobivanja navajati, da pridobitve ne smejo kršiti nobenih krajevnih, državnih ali mednarodnih zakonov in sporazumov (Ladkin, 2011, str. 47).

Weber in Ladkin (2004, 48) trdita, da se srečanja uveljavljajo kot pomembno orodje za razširjanje znanja in pridobivanje informacij.

Weber in Ladkin ( 2003 , 125 ) poudarjata , da delegati največ trošijo za nastanitev , transport in prehrano , iščejo pa tudi sprostitev .

Kot poudarja Ladkin ( 2002 ) je potrebno raziskati odnos med izobraževanjem in zaposlovanjem v turizmu .

Globljo povezanost s samim sabo doseže s pomočjo priklica pomembnih življenjskih dogodkov ter podoživljanjem njegovih takratnih odzivov in čustev (Ladkin & Taylor, 2010, str. 69).

Pri tem je pomembna metoda introspekcije , torej stika s samim sabo preko interpretacije pomembnih dogodkov in izkušenj v življenju ( Ladkin & Taylor , 2010 , str. 69 ) .

Pri tem je pomembna metoda introspekcije, torej stika s samim sabo preko interpretacije pomembnih dogodkov in izkušenj v življenju (Ladkin & Taylor, 2010, str. 69).

Lastno zaznavanje in dobra komunikacija z zaposlenimi, avtentičnem voditeljem pomaga pri zmanjševanju lastnega stresa in povečanju lastne zavzetosti (Ladkin & Spiller, 2013).

Interakcija s sledilci močno podpira tudi voditeljevo željo pri izpolnjevanju osebnih želja, zmanjševanju stresa ter povečanju njihove zavzetosti (Ladkin & Spiller, 2013).

Poglobitev posameznika vase in zavedanje o življenjskih odločitvah in reakcijah nanje omogoči, da se posameznik zaveda samega sebe (Ladkin & Taylor, 2010).

Osnova za model so štiri področja, za katera Taylor in Ladkin (2014, str. 97) menita, da so skupna usposabljanju vodje in umetnika, oziroma oblikovalca.

Pomembni dogodki v posameznikovem življenju poglobijo njegovo osebnost, saj s temi dogodki doživi razna čustva, misli in reakcije (Ladkin & Taylor, 2010).

Največji izziv s katerim se sooča avtentično vodenje je odpravljanje napetosti , ki nastajajo med zaposlenimi in njimi samimi ( Ladkin & Taylor , 2010 , str. 72 ) .

So vodje, ki so odraz pravičnosti in pričakujejo pravičnost od drugih ter vključujejo prepričanja, v katera resnično verjamejo (Ladkin & Taylor, 2010, str. 67).

Schlenker (v Ladkin & Taylor, 2010, str. 70) opredeljuje identiteto kot "biti pravi jaz", ki se družbeno oblikuje in izpopolnjuje skozi leta družbenih odnosov.

Obama s svojim nastopom daje vtis , da je rojeni vodja , ter novinarja prepriča o svoji avtentičnosti ( Ladkin & Taylor , 2010 , str. 67 ) .

Obama s svojim nastopom daje vtis, da je rojeni vodja, ter novinarja prepriča o svoji avtentičnosti (Ladkin & Taylor, 2010, str. 67).

Značilen je dokaz o vodjevem zaupanju in avtentičnosti z vodilnim telesnim jezikom in čustvenimi odgovori (Ladkin & Taylor, 2010).

Pri tem je pomemben stik s samim sabo ter si razlagati dogodke in izkušnje iz življenja (Ladkin & Taylor, 2010, str. 69).