sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "kuljić".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Kuljić ugotavlja, da je sedanjost težko umestiti v širšo časovno sliko brez tega, da bi oblikovali svoje stališče do titoizma.
Kuljić pravi, da se pozablja tisto, kar je za vladajoče skupine nekoristno.
Kuljić ponovno izpostavi čustva, ki jih vidi kot ključna za konstitucijo avtobiografskega spomina.
Kuljić izpostavi tudi narativno strukturo avtobiografskega spomina, kar je za naše besedilo verjetno najbolj zanimiv razmislek o spominu.
Kuljić , razsvetljenec po srcu in duhu , verjame samo v tisti spomin , ki ima moč , da spreminja sedanjost .
Kuljić ugotavlja, da nova periodizacija 20. stoletja zajema čas pred titoizmom, za čas titoizma in čas po zlomu titoizma.
Kuljić odgovarja, da petrifikacija spomina nujno pomeni tudi to, da spomin postane pasiven muzejski relikt (316).
Kuljić ( 1983 ) pravi , da je beseda » totalen « stara že nekaj stoletij in ni specifično opredeljena .
Čim bolj je zaostrena kriza , močnejša in bolj emotivna je podoba preteklosti : je hkrati idealizirana in demonizirana ( Kuljić ) .
Nadalje pojasnjuje tudi Kuljić, ki pravi, da je "med vsemi skupinami je družina prva, ki posreduje spomin.
Spomin ni dojet kot zgolj vsebina, ampak je tudi "reproduciranje minulih doživetij, ki se spreminja glede na nove okoliščine" (Kuljić 101).
Kuljić svoje razmišljanje o avtobiografskem spominu začne s trditvijo, da ima spomin "pomembno vlogo pri oblikovanju samopodobe" (Kuljić 78).
Delci preteklih dogodkov postanejo del spomina z "izborom, predrugačenjem, organiziranjem in osmišljanjem ali umeščanjem v primerno naracijo - tako se lažje ideologizirajo" (Kuljić 2012: 89).
Najpogosteje se iz preteklosti selektivno jemlje material in se ga brez kakršnekoli empatije razlaga v skladu s hegemonskim pogledom sedanjosti (Kuljić, 2011, str. 43).
Radio (med drugim) predstavlja "˝industrijo spominjanja˝" (Kuljić, 2012, str. 60), ki z selektivnih izborom predvajanja (starih) pesmi "konstruira manihejsko podobo zgodovine" (prav tam, str. 60).
Od izvornega pomena besede generacija v smislu družine in rodu je v 20. stoletju pojem dobil demografske , geneaološke ter sociološke pomene ( Kuljić 2007 ) .
Za vzpostavitev družbenega okvirja "nove države vselej potrebujejo novo preteklost" (Kuljić 149), ki je izpisana skozi zgodbe posameznikov.
Tako je preteklost poleg dejstva, da jo sestavlja več plasti realne preteklosti, odvisna tudi od načinov, kako je razlagana (Kuljić, 2012, str. 17).
Izkustva in razlage, ki se ne skladajo s kulturnim vzorcem vladajočih skupin, se izključuje iz hegemonske kulture spominjanja (Kuljić, 2012, str. 50).
Skupina pa je za posameznika pomembna zato, ker ta šele v skupini "ugleda sebe in lastno preteklost skozi oči drugih" (Kuljić 2012: 75).