DeNora poudarja, da glasba ponuja vire za kolektivno telesno delovanje - načine, motive, cilje in možnosti družabnega ter družabno‑spolnega udejstvovanja.

DeNora iz kritične teorije ne vzame ne teorije ne kritičnosti; v filozofskem pomenu besede pravzaprav ostaja neizpodbitno predkritična.

DeNora je leta 1996 te pripomočke opisala kot » domačo kliniko « , kot priročne medicinske pripomočke za ženske , ki potrebujejo znanstveno pomoč .

DeNora ( 2000 ) pravi , da po večini zjutraj v trgovinah predvajajo mirno , nežno , tišjo in sproščujočo glasbo .

DeNora ( 2000 , 132 ) pravi , da se je glasba razvila v » estetsko orodje , skozi katero je izraženo , spremenjeno in vzdrževano potrošnikovo delovanje « .

Moči glasbe se aktivirajo zgolj takrat in na načine, na katere uporabniki (poslušalke, plesalci, spolne akterke) ravnajo z glasbenimi oblikami (DeNora 1997: 59).

Glasbo je potrebno jemati resno , ker ima velik vpliv na človeka in njegove telesne in duševne odzive ( DeNora , 2000 ) .

Kulturologija je tako namenjena spoznavanju kulturnih del in stilov in njihovemu dekodiranju v okviru družbenega konteksta ( DeNora : 2000:1 ) .

Telesa - ne samo akterji - lahko oponašajo in padejo v glasbene ritme na načine, ki spodbujajo ali zavirajo občutke (DeNora 1997: 60).

Glasba ni le del našega vsakdanjega življenja , temveč je celo vpletena v njegovo oblikovanje ( DeNora , 2000 ) .

DeNora ( 1995 : 9 ) prav tako navaja zanimive značajske in ideološke percepcije samega Beethovna in njegove značajske poteze .

DeNora (1995: 9) prav tako navaja zanimive značajske in ideološke percepcije samega Beethovna in njegove značajske poteze.

Kljub takemu opisu pa so se ga visoki aristokratski krogi že navadili in ga odevali v slavo ( DeNora , 1995 : 147 ) .

Glasbeno izobraženi se tudi bolj zavedajo posameznih glasbenih karakteristik ( kar učinkuje na vpliv glasbe nanje ) ( DeNora 2000 , 132 ) .

DeNora ( 1995 : 8 - 9 , 124 - 125 ) nadalje govori o družbenem položaju Beethovna , ki je nedvomno spadal v visoki srednji razred , če ne celo med aristokracijo .

DeNora (1995: 8 - 9, 124 - 125) nadalje govori o družbenem položaju Beethovna, ki je nedvomno spadal v visoki srednji razred, če ne celo med aristokracijo.

Je oblika kulture, ki je tesno povezana, skozi gibanje in ples, s telesnim vedenjem (DeNora 1997: 54).

DeNora ( 1995 : 4 - 5 ) se ne strinja s predpostavko , da je Beethovnova glasba konzervativna ali celo nazadnjaška .

Sodelovanja z njimi so mu omogočila, da so bila njegova dela izvedena na najvišjem nivoju in da so bila sploh izvedena (DeNora 1995, 10, 18, 118, 134).

DeNora (1995: 4 - 5) se ne strinja s predpostavko, da je Beethovnova glasba konzervativna ali celo nazadnjaška.