Merleau-Ponty je kritiziral znanstvene obravnave ( zlasti empirizem in intelektualizem ) zaradi njihovega preveč abstraktnga pristopa , ki se preveč oddalji od živega izkustva .

Merleau-Ponty je poskušal razviti povsem novo ontološko nomenklaturo, da bi posredoval spoznanje dileme ontološkega dualizma, s potrditvijo prvenstva senzoričnosomatskih izkušenj.

Merleau-Ponty izpostavi dve ključni spoznanji; prvo je to, da se vedno znajdemo umeščeni v določen zgodovinski, fizični in družbeni kontekst.

Merleau-Ponty prek fenomena fantomskega uda vzpostavi in opiše svojo interpretacijo , ki poudarja celovitost pomena telesa v našem bivanju v svetu .

Merleau-Ponty prav tako navaja , da pacient zgodbo , ki mu jo pripovedujemo , razbira postopoma , kot zaporedje dejstev , nanizanih drugo za drugim .

Merleau-Ponty je v nasprotju z intelektualizmom prepričan , da nepozorna zaznava ne vsebuje nič več in nič manj od pozorne zaznave .

Merleau-Ponty dokazuje , da nam znanost o svetu in nas samih ne bo podala končne resnice , saj operira znotraj drugačnega reda .

Merleau-Ponty ta molčeči cogito obravnava kot temelj vseh resnic, naloga fenomenologije pa je, da naravo zaznavanja približa našemu zavedanju.

Merleau-Ponty poskusi razrešiti zadrego tako, da raven neskončnosti postavi na čisto logično raven, ki pa ni konkretna ali ontična.

Merleau-Ponty izpostavi aspekt pomena v obliki "praktičnega znanja", ki ga lahko usvojimo ob rokovanju z tehničnimi izdelki v svetu.

Merleau-Ponty ugotavlja , da globino ponavadi obravnavamo kot tvorbo razuma , medtem ko jo sam pojmuje kot organiziranost v našem telesu .

Merleau-Ponty tako obravnava gibanje kot strukturni fenomen , saj se naša percepcija spreminja glede na to , na kaj se osredotočamo .

Merleau-Ponty skuša na novo opredeliti pojem » čutenja « , ki mu je empirizem zaradi osredotočanja na lastnosti kakovosti odvzel vso skrivnostnost .

Merleau-Ponty opisuje , kako nekatere osebe skoraj oslepijo , vendar svojega ' sveta ' ne spremenijo , njihovo ravnanje v svetu se ne spremeni .

Merleau-Ponty navaja več primerov , pri katerih objekti , ki jih uporabljamo , nehavajo biti objekti in postajajo pravzaprav del našega telesa .

Merleau-Ponty namreč v svoji teoriji percepcije poudarja pomen gibanja pri gledanju in pravi , da je » gledanje vezano na gibanje .

Merleau-Ponty meni , da fenomen fantomskega uda morda lahko osvetli fenomen anozognozije , ki po njegovem mnenju zagotovo zahteva psihološko razlago .

Merleau-Ponty torej posredovanja ne pripiše eni entiteti, nekakšnemu osrednjemu procesorju, ampak ureditvi in ritmu dražljajev na neki površini.

Merleau - Ponty pravi, da telo ni le stvar ampak način bivanja, saj sta um in telo med seboj povezana.

Merleau-Ponty trdi , da se psihologija razlikuje od npr. fizike po tem , ker je narava njenega objekta preučevanja drugačna .