Informacijsko bogati in posamezniki z družbenoekonomsko višjim položajem se vsaj v klasični hipotezi razkoraka v znanju (Tichenor in drugi 1970) razume kot sopomenki.

Področja, ki so se ga v svoji študiji razkoraka v znanju v različnih skupnostih na primer lotili prvotni avtorji (Tichenor in drugi 1980).

Družbeni konflikt lahko opredelimo kot ''zavedanje različnih stališč interesnih skupin ali drugih podsistemov, ki sestavljajo celoten družbeni sistem'' (Tichenor in drugi 1973, 46).

Pri tem pluralizem ne pomeni zgolj velikosti skupnosti (Tichenor in drugi 1980, 7), je pa velikost skupnosti lahko indikator pluralnosti te skupnosti.

V marsičem sta dejavnika medijske pokritosti in konfliktnosti povezana, na to so opozarjali že prvotni avtorji (Tichenor in drugi 1980).

Takšna univerzalna razprava, vsesplošen pogovor izenači pretok informacij med posameznimi družbenimi skupinami in zmanjša ali celo izniči razkorak v znanju (Tichenor 1980, 191).

In čeprav vloge zavzemamo kot posamezniki, prvotni avtorji opozarjajo, da so določene in razvite v okviru družbene strukture (Tichenor in drugi 1980, 182).

Kot indikator družbenoekonomskega položaja bomo po zgledu raziskav razkoraka v znanju uporabili stopnjo izobrazbe (Tichenor in drugi 1970).

Čim več je pogovorov in razprav med posamezniki o tematiki, tem večja je tudi njihova seznanjenost s tematiko (Tichenor in drugi 1980, 145).

Obenem državljani prve informacije o tematiki (če ne gre za izrazito lokalno tematiko) izvejo ravno iz medijev (Tichenor in drugi 1980, 171).

Čim višje je dojemanje konfliktnosti glede določene tematike, tem več je medsebojnega pogovarjanja o tej tematiki (Tichenor in drugi 1980, 145).

Obstaja namreč naraščajoča verjetnost, da bodo v primeru konfliktne tematike vse družbene skupine pridobile relevantne informacije (Tichenor in drugi 1980, 23-24).

Tudi prvotni avtorji hipoteze razkoraka v znanju so znanje sprva opredelili zelo široko (Tichenor in drugi 1970).

Oglejmo si prednost določenih družbenih skupin pri pridobivanju znanja na splošnem primeru, kot ga opredeljujejo klasični avtorji (Tichenor in drugi 1980, 179-182).

Pogosto je namreč bolj kot samo razumevanje sporočil odločilen dostop do znanja v medijih (Tichenor in drugi 1980, 81).

Razpoložljivost informacij tako še ne pomeni univerzalnega in uniformnega prevzemanja informacij (Tichenor in drugi 1973).

Posameznik v pluralni skupnosti selektivno izbira tematike, ki ga zanimajo, pa tudi vire informacij (Tichenor in drugi 1980, 191).

Stopnja pluralizma je tako opredeljena s stopnjo diferenciacije družbenega sistema ter specializacije vlog in funkcij (Tichenor in drugi 1980, 16, 190-191).

Konflikt ima lahko v raziskavah razkoraka v znanju tudi pozitivne posledice (Tichenor in drugi 1973, 45).