Cecile Gaziano je s svojo raziskavo opozorila na koncepte iz teorije socializacije in implikacijo pritrditvene teorije (attachment theory) na razkorak v znanju.

Po mnenju zakoncev Gaziano bi tak pristop pojasnil, koliko so koncepti javnih zadev in znanja univerzalni za različne družbene skupine.

Spletne strani nam omogočajo podrobnejše razumevanje funkcij spletne volilne kampanje kot tudi strategij , ki jih kandidati uporabljajo za pridobivanje pozornosti volivcev ( Gaziano , 2009 : 5 ) .

Metaanaliza, ki jo je opravila Gaziano, ni edina taka analiza, opravljena na področju razkoraka v znanju.

Posledično tudi znanje razumeta širše in namesto razkoraka v znanju uporabljata koncept razkoraka v znanju in prepričanju (belief-knowledge gap) (Gaziano 2013).

Nekatere raziskave tako primerjajo zgolj skupino z najvišjim družbenoekonomskim položajem in skupino z najnižjim položajem ob različnih medijskih pokritostih (Gaziano 2010).

Položaj v družbeni strukturi je vplival na uporabo medijev, zadrževanje informacij, selekcioniranje informacij na podlagi tematike in na iskanje dodatnih informacij (Gaziano 1995, 10).

Boljši dostop do informacij s področja gospodarstva pa povečuje njihovo sposobnost vzdrževanja sorazmerno privilegiranega položaja v primerjavi z nižjim družbenoekonomskim razredom (Gaziano 1997, 254).

Izobrazba se je namreč v teh analizah pokazala kot uporaben indikator, saj determinira tudi poklic, prihodek, življenjski slog in razredno samouvrstitev (Gaziano 1984, 561).

Gaziano ( 2009 ) in Oblak ( 2003 ) pojasnjujeta , da nam spletne strani med drugim omogočajo podrobnejše razumevanje strategij , ki jih kandidati uporabljajo za pridobivanje pozornosti volivcev .

Razkoraki v znanju se tako lahko pojavijo tudi znotraj posamezne družbenoekonomske skupine, ko posamezniki zaradi različnega zanimanja različno uporabljajo medije (Gaziano 1988, 354).

Večina jih namreč kot mero medijske pokritosti uporablja anketirančevo oceno spremljanja medijev, in ne dejansko medijsko pokritost posameznega dogodka, novice (Gaziano 1997, 243).

Tudi pri preverjanju razkoraka v znanju je v rabi primerjava znanja med najnižjo in najvišjo družbenoekonomsko skupino (Gaziano 2010).

Odnos med skrbnikom in otrokom vzpostavi zaupanje v druge in odpre otrokovo pripravljenost za nove ideje, izkušnje in občutek samoučinkovitosti (Gaziano 2001, 230).

Večina raziskav pa je vendarle uporabila strukturirana vprašanja, ker je tako pridobljene podatke lažje korelirati s spremenljivko družbenoekonomski položaj (Gaziano 1997, 241).

Pregled šestnajstih metod randomizacije izbora respondenta znotraj gospodinjstva, ki sicer presega namen te naloge, je pripravila Gaziano (2005).

V analizo je vpeljala tudi dejavnost organizacije, ki lahko spodbudi medijsko pokritost lokalnega dogajanja in prispeva k diseminaciji informacij (Gaziano 1984, 556).

Podobno zmanjšana medijska pokritost določene tematike vodi v zmanjšanje razkoraka v znanju, saj pozabljanje nastopi v vseh družbenih skupinah (Gaziano 1997, 243).

Kdaj in zakaj ne prejemajo informacij, ki naslavljajo njihove potrebe, še posebej, ko gre za javne zadeve in varovanje zdravja (Gaziano 2010, 627)?