V tem primeru se posameznik znajde na evalvacijski stopnji, kjer tehta med seboj nasprotujoče si občutke in pričakovane stroške in koristi (Dovidio 1984, 380).

Za nas najzanimivejši aspekt te teorije je tisti, ki kaže, da pomaganje ni edini možni odziv posameznikov na potrebo druge osebe (Dovidio 1984, 381).

Osebne norme so definirane kot posameznikov izraz občutkov obligacije, da se v določeni situaciji obnaša na določen način (Dovidio 1984, 379).

Eden od najpogostejših vzrokov , da posamezniki postanejo prostovoljci je ta , da s tem zadovoljijo pričakovanja ostalih ( Dovidio , 2006 , str. 251 ) .

Tako altruizem ostaja najbolj pogost in predvsem skupen motiv vseh prostovoljcev za opravljanje tovrstnega dela ( Dovidio , 2006 , str. 258 ) .

V taki situaciji je zelo verjetno, da bo pri posamezniku prišlo do kognitivne reinterpretacije celotnega dogodka (Dovidio 1984, 410).

Dovidio in drugi ( 2000 v Deal 2006 , 32 ) navajajo , da razlikovanje med afektivnimi , kognitivnimi in vedenjskimi odzivi ne pomeni nujno ločenih procesov .

Dovidio in drugi (2000 v Deal 2006, 32) navajajo, da razlikovanje med afektivnimi, kognitivnimi in vedenjskimi odzivi ne pomeni nujno ločenih procesov.

Številne raziskave kažejo, da lahko v slednjem primeru žrtev pogosto ostane brez pomoči (Dovidio 1984, 384).

Podoben poudarek na interesu je možen tudi z upoštevanjem ali celo s sklicevanjem na implicitno ali nezavedno plat rasizma (Dovidio in Gaartner, 2011: 112).

Končni rezultat o neto stroških in koristih bo pokazal drugačno vrednost ( Dovidio , 2006 , str. 251 ) .

Ti ljudje menijo , da si s tem povečujejo vrednost svojega življenja ( Dovidio , 2006 , str. 264 ) .

Dovidio in Penner (2006) opredeljujeta šest motivov za opravljanje prostovoljskega dela.

Jones, Dovidio in Vietze omenjajo tudi povsem namišljene skupinske pripadnosti, ki znotraj okoliščin eksperimenta postanejo realne v svojih posledicah (2014: 129-131).

Velikokrat bodo celo zagovarjali enakost in bili prepričani, da so sami brez predsodkov (Gaertner in Dovidio, 1986).

To lahko spremeni občutek pripadnosti posameznika skupnosti, kar je zelo pomembno in dragoceno za ohranjanje občutka osebne varnosti (Dovidio, Glick in Rudman, 2005).

Jones, Dovidio in Vietze k temu dodajajo še fenomen asociiranja nenavadnega z maloštevilnim in običajnega s številčnim (2014: 125).

Batson in Coke (v Dovidio 1984, 370- 371) sta vzburjenje videla kot empatično skrb, ki je povezana z občutkom sočutja.

Tudi Jones, Dovidio in Vietze recimo pravijo, da se skupine v družbi oblikujejo glede ne družbene in ne naravne delitve (2014: 33).

Tako sta že Clary and Snyder ( 1991 ) v svoji raziskavi izpostavila šest različnih motivov za opravljanje prostovoljnega dela ( Dovidio , 2006 , str.