sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "tunnicliffe".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Tunnicliffe pa v povezavi z nadarjenostjo omenja tudi različne vrste inteligentnosti in način učenja.
Tunnicliffe (2011) navaja, da so risbe, pisni in ustni opisi zunanje reprezentacije mentalnih modelov, ki jih učenci oblikujejo, ko spoznavajo svet okoli sebe.
Tunnicliffe (2011) ugotavlja, da so ravno formalne vzgojno-izobraževalne ustanove tiste, v katerih lahko znanje o živalih bolj poglobijo in razširijo.
Tunnicliffe (2011) je kot analitično sredstvo pri raziskovanju percepcije golobov uporabila otrokove risbe ter vtise dopolnila z intervjuji.
Tunnicliffe (2008) sta v svoji raziskavi dokazala, da boljše poznavanje narave pripomore k pozitivnejšemu odnosu do nje.
Tunnicliffe (2010) področja poimenuje malo drugače: intelektualno, ustvarjalno, senzomotorično in socialno-čustveno.
Tunnicliffe (1996) navaja, da so živalski vrtovi in muzeji idealna okolja za učenje o živalih.
Za priklic nekih faktografskih informacij iz preteklosti je velikokrat ravno taka čustvena reakcija odločilna za priklic in globlje zavedanje pomena naučenega (Tunnicliffe, 2001).
Tunnicliffe (2011) je raziskovala poznavanje golobov (Columba palumbus) z analiziranjem risb učencev in intervjuji, v katerih je učence spraševala, kaj vedo o golobih.
Prokop in Tunnicliffe (2008) v raziskavi navajata, da sta pri učencih, zajetih v raziskavo, opazila njihovo nerazumevanje notranje strukture organov pri nevretenčarjih.
Otroci se v vsakodnevnem življenju, že od majhnega srečujejo z živalmi in se o njih učijo skozi odkrivanje sveta okoli sebe (Tunnicliffe, 2011).
Prokop in Tunnicliffe (2010) predpostavljata, da je za pozitiven odnos otrok do živali potreben stik z njimi tako doma kot tudi v šoli.
Prokop in Tunnicliffe (2010) v svoji raziskavi ugotavljata, da lastništvo hišnih ljubljenčkov pomembno vpliva na izoblikovanje odnosa otrok do divjih živali.
Prokop in Tunnicliffe (2010) sta ugotovila, da ženske do živali, ki predstavljajo grožnjo, nevarnost ali bolezen, izražajo manjšo naklonjenost kot moški.
Prokop in Tunnicliffe (2008) menita, da se to zgodi zaradi povečane motivacije in zanimanja za živo žival, ki je prisotna v učilnici.
Risbe, pisni ter ustni opisi so zunanje reprezentacije mentalnih modelov, ki jih učenci oblikujejo, ko spoznavajo svet okoli sebe (Tunnicliffe, 2011).
Tunnicliffe in Reiss (1999) trdita, da živali ne glede na to, ali so žive ali kot trajne zbirke, povečujejo zanimanje pri učencih.
Dale Tunnicliffe (2011) sta ugotovili, da si otrok ob srečanju z živaljo zapomni predvsem njene anatomske značilnosti in vedenje.
Prokop in Tunnicliffe (2008) navajata, da znanje učencev pomembno pripomore k ugodnemu vplivu na stališča teh do organizmov.
Prokop in Tunnicliffe (2010) pa sta mnenja, da bi morali imeti učni načrti večji poudarek na biodiverziteti organizmov.