Verheul (2001) je v svojem pregledu šestih študijo zdravljenih odvisnikih ugotovil, da posebej prevladujejoantisocialne (23%), mejne (18%) in paranoidne (10%)motnje osebnosti.

Verheul je leta 2004 dokazal [149], da za vsako supersingularno eliptično krivuljo obstaja distorzijska preslikava.

Carree in Verheul (2012) to potrjujeta in navajata, da številni avtorji podjetništvo povezujejo s pretiranim optimizmom, kar pomeni, da pričakovanja presegajo dejanske dosežke.

V obeh primerih je cilj enak: ponuditi možnost sprejemanja selektivnega izbora primarnih dražljajev v prijetnem okolju po lastni izbiri uporabnika (Verheul, 1987).

Povzeto po : Verheul et al. 2002 , razen kjer je označeno drugače . predvsem finančne vire , ki so potrebni za začetek poslovanja .

Opre ma pomaga posamezniku, da se osredotoči na sedanji trenutek ter učinkoviteje obdeluje sen zorične informacije (Verheul, 2016).

Preučevanje podjetništva se je v preteklosti delilo na tri ravni : mikro , mezo in makro ( Verheul , et . al. , 2002 ) .

Kar zadeva vpliv plače posameznika na stopnjo podjetništva , Verheul in soavtorji ( 2002 ) izpostavljajo dve nasprotujoči si hipotezi .

Ključni elementi so vsekakor viri in zmožnosti posameznika ter njegov odnos do podjetništva ( Verheul et al. 2002 ) .

Navedene naravne situacije pa niso vedno in za vsakogar na razpolago, zato je potrebno ustvariti SNO okolja tudi znotraj bivalnih prostorov (Verheul, 2007).

Na stopnjo podjetnikovega zadovoljstva vpliva predvsem uspešnost poslovanja, vendar pa lahko vplivajo tudi osebne značilnosti, motivi zagona in tveganosti (Carree & Verheul, 2012).

Na stopnjo podjetniškega zadovoljstva pa vpliva uspešnost podjetja, osebne karakteristike, motivi za samo ustanovitev podjetja in njegove značilnosti (Carree in Verheul, 2011).

V skladu s teorijo poklicne izbire ( Verheul et al.

Postopno povečevanje tega vplivanja je odvisno od reakcij uporabnikov ter od vzpostavljenega zaupanja med spremljevalci in uporabniki (Hulsegge & Verheul, 1987).

Tovrstni podjetniki tvegajo do višine lastnega vložka v podjetje ( Verheul in ostali 2002 , 14 ) .

SNO je v bistvu pomirjajoča aktivnost, katere temeljni cilj je ustvarjanje ravnovesja med aktivacijo in relaksacijo (Hulsegge & Verheul, 1987).

Leta 1978 je Verheul s sodelavci postavil " Šotor aktivnosti ", opremljen s sredstvi za senzorno stimulacijo ter možnostjo za sproščanje.

E-E * tudi odločitev prvotnih lastnikov podjetja , da ostanejo ali izstopijo iz podjetja ( Verheul et al. 2002 ) .

Van der Kuip in Verheul (2003, str. 11) menita, da je z vidika poučevanja podjetništva podjetniške lastnosti treba opredeliti.

V njej so ljudje z motnjo v duševnem razvoju dobili priložnost za pridobivanje različnih senzornih izkušenj (Mertens, 2008; Verheul, 2007).