Zeidner ( 1989 ) anksioznost razlaga kot skupek fenomenoloških , psiholoških in vedenjskih odzivov , ki spremljajo skrb o možnih negativnih posledicah neuspeha na izpitu .

Zeidner (1989) anksioznost razlaga kot skupek fenomenoloških, psiholoških in vedenjskih odzivov, ki spremljajo skrb o možnih negativnih posledicah neuspeha na izpitu.

Zeidner (1998) navaja kot najpomembnejši izvor razlik med spoloma uporabo različnih vzorcev socializacije in stilov vzgoje pri dečkih in deklicah v naši kulturi.

Zeidner (1998) meni, da je najbolj pomemben vidik zaskrbljenosti, zaskrbljenost zaradi napak, oziroma zaskrbljenost zaradi manj uspešne izvedbe na izpitu.

Zeidner (1998) podobno meni, da se kritika s strani staršev pojavi takrat, kadar dosežki posameznika niso v skladu s starševskimi standardi.

Kot navaja Zeidner (1998), strategije spoprijemanja, osredotočene na problem, dajejo občutek obvladovanja stresne situacije in mobilizirajo potrebno energijo za dejansko reševanje problema.

Novejše raziskave se ravnajo po predpostavki, da je za pojasnjevanje variabilnosti v testni anksioznosti treba upoštevati individualne razlike med posamezniki (Zeidner, 1998).

Zmerna stopnja strahu in napetosti pred pisanjem testa sicer lahko povečata uspešnost, visoka raven testne anksioznosti pa je lahko škodljiva (Zeidner, 2007).

Pomanjkanje javne samozavesti lahko povzroči občutke zaskrbljenosti glede osebnih pomanjkljivosti, zaradi česar se v ocenjevalnih situacijah počutijo bolj zaskrbljeno (Zeidner, 1998).

Programi treningov učnih spretnosti se osredotočajo na razvijanje učnih spretnosti, strategij in spretnosti, strategij reševanja testov (Zeidner, 1998).

Kasneje pa se je uveljavilo mnenje, da je testna anksioznost kompleksen konstrukt, sestavljen iz različnih dimenzij (Zeidner, 1998).

Takšne strategije dajejo občutek obvladovanja stresne situacije (Zeidner, 1998) in mobilizirajo energijo za reševanje problemov.

Zeidner , Boekaerts in Pintrich ( 2000 ) opredelijo samoregulacijo kot sistematični proces , ki obsega postavitev osebnih ciljev in usmerjanje vedenja k doseganju zastavljenih ciljev .

Boekaerts , Zeidner in Pintrich ( 1999 ) opredelijo samoregulacijo kot sistematični proces , ki obsega postavitev osebnih ciljev in usmerjanje vedenja k doseganju zastavljenih ciljev .

Poleg tega naj bi njihova večja sposobnosti razumevanja sebe in drugih omogočala učinkovitejše spopadanje s socialnimi pritiski (Zeidner in Matthews, 2017).

Inteligentnost pa pomaga tudi pri znanju ; čim večja je , tem bolje bomo znali svoje znanje uspešno izkoristiti ( Zeidner in Kaluda , 2008 ) .

Inteligentnost pa pomaga tudi pri znanju; čim večja je, tem bolje bomo znali svoje znanje uspešno izkoristiti (Zeidner in Kaluda, 2008).

Poleg tega njihova visoka sposobnosti razumevanja sebe in drugih omogoča učinkovitejše spopadanje s socialnimi pritiski (Zeidner in Matthews, 2017).

Visoka sposobnost razumevanja sebe in drugih naj bi jim omogočala učinkovitejše spopadanje s socialnimi pritiski (Zeidner in Matthews, 2017).

Tudi v primeru popolne iskrenosti še vedno obstaja dvom v to, ali ima posameznik dovolj dober vpogled vase (Panju, 2010; Zeidner idr., 2002).