sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "delovalnika".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo delovalnika med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Vidimo torej, da pristnost delovalnika oziroma vršilca v srednjiški zgradbi ostaja nejasna.
Tovrstna preména v vezljivosti je omogočena izključno zaradi tega, ker koren (brez)vzročnega predikata open ni enciklopedično opredeljen s pomenom kakršnegakoli delovalnika.
Ta vključuje delovanje predskladenjskega besedotvornega pravila, ki inherentno prehodnemu glagolu izbriše pomenski komponenti vzrok ter povzročitelj, ki se navezujeta na delovalnika dejanja.
Ta struktura tudi dopušča ob sebi nevezljive glagole in glagole, ki ob sebi nimajo živega prvega delovalnika.
Ta kategorija se ne omejuje zgolj na izražanje ‛sposobnosti' oziroma ‛zmožnosti', temveč vključuje tudi izraze ‛potrebe' delujočega udeleženca/prvega delovalnika.
Doslej smo obravnavali pomene predikatov tako, da smo pomen delovalnika vedno vključevali kot del njihovega leksikalnega pomena.
Dodatno je pomembno, da so te strukture pomensko močnejše kot npr. brezvzročne zgradbe, ki delovalnika sploh ne vsebujejo v svojem pomenskem prikazu.
Pri nekaterih izglagolskih tvorjenkah je namreč iz pomena dejanja metonimično izpeljan pomen neprvega delovalnika ali pomen okoliščine .
Prehodni ne vežejo nase dopolnila oz. delovalnika , neprehodni pa ta delovalnik imajo .
Ni dvoma , da so kupiti – prodati ipd. v protipomenskem odnosu , če označujejo nasprotna dejanja istega delovalnika .
Mesto levega delovalnika je v slovarju najpogosteje zapolnjeno z osebnim zaimkom , zelo pogosto tudi s samostalnikom .
Besedotvorni pomen sredstva dejanja , ki je nastal iz potencialnega orodniškega delovalnika , je vezan samo na izglagolske samostalniške tvorjenke .
Zaimek kdo oz. kaj na mestu levega delovalnika označuje pomensko omejene kolokacijske lastnosti frazema , povezane s kategorijo človeškosti .
Neprisojevalni ali neosebni glagoli so tisti , ki nimajo prvega delovalnika , ampak samo 3. osebo ednine srednjega spola .
Zaimek 1. osebe ednine jaz ali 1. osebe množine mi , ki predstavljata koncept mi potrošniki in ne kolektivnega delovalnika , zato nakazujeta posredni ogovor .
Ko pa zveza s strani nedvoumno uvaja edinega delovalnika oziroma vršilca, so neosebni zgledi povsem slovnično neustrezni (137).
To moremo ravno videti pri osebnih se-strukturah v (342), pri katerih je pomen delovalnika povsem dvoumen.
Slednja prav tako lahko uvaja delovalnika v predložni zvezi v nasprotju s tvorno povedjo (107b).
Implicitni avtor naj bi bil tako oblikovan kot kompromis: Dovoljuje namreč, da besedilni oblikovanosti26 pripišemo namernost delovalnika, ki jo oblikuje.
Hierarhizacija s splošnim vršilcem dejanja je drugi način potiskanja prvega delovalnika v ozadje (Toporišič 2004: 503).