Karkou in Meekums (2014) navajata, da je plesno-gibalna terapija tudi vrsta psihoterapije, ki ustreza populacijam s kognitivnimi in fizičnimi ovirami.

Karkou in Sendersonova (2006) pa predlagata, da se pod drobnogled vzame tudi pri glasbeni, plesno-gibalni in dramski umetnostni terapiji.

Karkou in Sanderson (2006) opisujeta, kakšnim načelom sledi psihodinamski pristop v kontekstu psihoterapije s pomočjo umetnosti.

Ker veliko umetnostnih psihoterapevtov poseže po eklektičnih načelih integrativnega pristopa, se psihoterapevtske prakse s pomočjo umetnosti med sabo razlikujejo (Karkou in Sanderson, 2006).

Po mnenju avtorjev Zubala in Karkou (2018) imajo umetnostne terapije potencial za izboljšanje globalnega blagostanja, saj prispevajo k odpornejšim in bolj angažiranim skupnostim.

Podobno kot pri drugih disciplinah umetnostne terapije, je razvoj tesno povezan s številnimi gibanji v umetnosti, izobraževanju in psihologiji (Karkou in Anderson, 2006).

Umetnostni psihoterapevti, ki sledijo razvojnim načelom, gledajo na razvoj skozi stadije ali nivoje, skozi katere se premika vsak posameznik (Karkou in Sanderson, 2006).

Umetnostni psihoterapevt, ki sledi humanističnim načelom, v svoji terapevtski praksi poudarja predvsem samoizražanje in kreativnost klienta skozi umetnost (Karkou in Sanderson, 2006).

Tako kot glasbena terapija, je tudi likovna terapija disciplina, ki je dokaj kmalu dosegla poklicno prepoznavnost in priznanje (Karkou in Sanderson, 2006).

Kadar je domišljija prežeta še z mentalnim procesom čustev, misli, spominov in želja, takrat se domišljija spremeni v akcijo (Karkou, Senderson, 2006).

Podobno kot ostale ekspresivne terapije se plesno-gibalna terapija poslužuje tudi načel razvojne, psihoanalitične in integrativne psihologije (Karkou in Sanderson, 2006).

Načela lahko izhajajo iz psihoterapevtskih teoretičnih okvirjev ali pa teoretičnih okvirjev, ki izvirajo iz ugotovitev razvojne psihologije (Karkou in Sanderson, 2006).

Sociometrija je ocenjevanje socialnih odločitev, ki jih sprejemajo posamezniki, v povezavi z vsaj enim natančno določenim kriterijem (Karkou in Sanderson, 2006).

Umetnostni pristopi se lahko med sabo pomembno razlikujejo, zato je težje opisati natančne teoretične osnove, katerim sledijo (Karkou in Sanderson, 2006).

Poudarja interakcijo, ki se dogaja v trenutku tukaj in zdaj ter spodbuja odkrivanje osebnega pomena doživetega izkustva (Karkou in Sanderson, 2006).

Ko se je v času renesanse ideja ponovno zaiskrila, je ponovno prišel čas zatona v viktorijanski eri (Karkou in Sanderson, 2006).

Glasbena terapija se je prvotno uporabljala pri delu z avtisti in pri osebah z motnjami pri učenju (Karkou in Sanderson, 2006).

A uporabnik ima vedno svobodo voljo pri izbiri terapevta, lahko zavrnejo njegove predloge ali izrazno sredstvo ali terapevta samega (Karkou, Senderson, 2006, str. 66-67).

Posledično je nastal centralizirani otroški pristop k učenju umetnosti otrok, kateri principi in tehnike so podobni likovni terapiji (Karkou, Senderson, 2006, str. 154).

Ustvarjalnost je zmožnost najti nove in nepričakovane povezave, nove medsebojne odnose, s tem pa tudi nove pomene (Karkou, Senderson, 2006).