sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "kordeš smrdu".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Kordeš, Smrdu (2015) menita, da s to obliko pridobivanja kvalitativnih podatkov lahko dobro preučimo novo področje raziskovanja.
Ločimo različne vrste študij primerov; ta raziskava je instrumentalna študija primera, saj sem z njo želela dobiti vpogled v problem (Kordeš, Smrdu, 2015).
Pri kvalitativnem raziskovanju pa nas zanimajo fenomeni, pojavi in procesi, za katere še ne vemo, kako bi jih kvantitativno merili (Kordeš & Smrdu, 2015).
S kvantitativno metodo zbiramo številčne podatke (Kordeš & Smrdu, 2015), podatke za kvantitativne metode zbiramo s pomočjo anketnih vprašalnikov ali analize konkretnih podatkov.
Za analizo polstrukturiranih intervjujev lahko uporabimo dve metodi: analizo vsebine ali pa zgolj neposredne navedbe, ki odražajo teme raziskave (Kordeš & Smrdu, 2015).
Ankete so najbolj razširjena metoda v družboslovju, saj je zbrianje podatkov enostavno in hitro ter ne zahteva nobenih stroškov (Kordeš & Smrdu, 2015).
Pri polstrukturiranem intervjuju so "vprašanja odprtega tipa, lahko sledijo določenemu predhodnemu okviru in razporedu ali pa so popolnoma prosta" (Kordeš, Smrdu, 2015, str. 40).
Na splošno kvalitativna analiza preučuje, kako ljudje v določenih situacijah razumejo, razlagajo vsakodnevne dogodke in nanje tudi reagirajo (Kordeš, Smrdu, 2015).
Razlika med kvantitativnim in kvalitativnim raziskovanjem je v poteku raziskave in usmeritvi, medtem ko raziskovalni problem ostane enak (Kordeš & Smrdu, 2015).
S pomočjo ponavljajočih in poglobljenih vprašanj velikokrat ugotovimo, da imamo površno predstavo o sebi, o našem delovanju in odzivanju (Kordeš Smrdu 2015, 31).
S pomočjo poglobljenih kvalitativnih raziskav raziskovalec pridobi podroben vpogled na stališče in doživljanje posameznika glede obravnavane teme (Kordeš & Smrdu, 2015).
Kvalitativna metoda nam omogoča, da prepoznamo različne perspektive raziskovalnega problema in tako preučevani problem tudi globlje raziščemo (Kordeš & Smrdu, 2015).
Kvalitativne intervjuje lahko v splošnem delimo na (Kordeš, & Smrdu, 2015, str. 40): 1) strukturirane, 2) polstrukturirane in 3) druge načine, med katere sodijo odprt in fenomenološki intervju.
Prvi del pridobivanja podatkov je potekal s pomočjo delno strukturiranega intervjuja, ki je najpogostejša oblika pridobivanja kvalitativnih podatkov (Kordeš, Smrdu, 2015: 40).
Posledično so mi intervjuvanci zaradi načina vzpostavitve stika, torej prek posrednika, ki ga oba poznava, lažje zaupali (Kordeš & Smrdu, 2015).
Uporablja se za preiskovanje fenomenov pojavov in procesov, za katere še ne vemo, kako jih kvantitativno meriti (Kordeš & Smrdu, 2015, str. 11).
Metoda se osredotoča na vzorce ali oblike, ki se pojavljajo v podatkih, vključno s predhodnimi in posledičnimi vzorci (Kordeš, Smrdu 2015, 27).
Vzorce lahko iščemo pri eni osebi in pri različnih udeležencih, kjer iščemo skupne in razhajajoče si točke (Kordeš & Smrdu, 2015, str. 53).
V splošnem preučuje, kako ljudje v določenih situacijah razumejo, razlagajo vsakodnevne dogodke in nanje tudi reagirajo (Kordeš, Smrdu, 2015).
Po analogiji je induktivno kodiranje postopek, s katerim iz konkretnih surovih podatkov dobimo bolj splošne kategorije (Kordeš & Smrdu, 2015).