V svoji konceptualizaciji Dogruel (2021) razširi pojem algoritmične pismenosti na štiri medsebojno povezane razsežnosti, ki jih razdeli na dve kognitivni in dve vedenjski.

To preverja enajst postavk, ki od anketirancev zahtevajo, da navedejo, ali so določeni rezultati algoritemskega odločanja možni ali ne (Dogruel in drugi, 2022).

Sledeče znanje je pomembno, saj lahko uporabnikom omogoči omejitev manipulacije z algoritmičnimi operacijami in ohranitev njihove avtonomije pri odločanju (Dogruel idr., 2021, str. 1).

Algoritmična pismenost kot celota namreč predpostavlja zavedanje o prisotnosti, kjer delujejo algoritmi, ter znanje o tem, kako delujejo (Dogruel idr., 2021b).

Uporabnik se mora namreč najprej zavedati obstoja oz. prisotnosti algoritmov, da lahko o njihovem delovanju sploh razvije kakršnokoli znanje (Dogruel, 2021b).

Prevod celotnega inštrumenta namreč omogoča, da se podobno testiranje postavk, kot so ga izvedli Dogruel in drugi (2022), ponovi tudi v slovenščini.

Presega zgolj tehnično znanje, zato zajema tudi kritično refleksijo o družbenih, političnih in ekonomskih posledicah uporabe algoritmov (Dogruel in drugi, 2022).

Postavke, ki so preverjale znanje, so testirale razumevanje delovanja algoritmov in njihovih posledic za uporabnike na internetu (Dogruel in drugi, 2022).

V prvem koraku so na podlagi obsežnega pregleda literature in predhodno obravnavanih rezultatov neodvisno izvedene predhodne študije (Dogruel, 2021) pripravili nabor 46 postavk.

Temu bo sledila predstavitev različnih opredelitev algoritmične pismenosti in njenih ključnih razsežnosti po Dogruel (2021b) na konceptualni ravni.

Angleški prevod, na podlagi katerega je nastal slovenski prevod, pa je ta, ki so ga predstavili Dogruel in drugi (2022).

Slednje namreč ne predpostavlja le zavedanja o obstoju in prisotnosti algoritmov, ampak tudi kako algoritmi delujejo (Dogruel idr., 2021, str. 5).

Algoritmi kot vseprisotni del interneta so namreč dinamične narave in se ves čas spreminjajo ter razvijajo (Dogruel idr., 2021).

Angleški prevod, ki so ga pripravili Dogruel in drugi (2022), je namreč mestoma pomensko precej odstopal o nemškega izvirnika.

Iz tega vidika se ta razsežnost uvršča med bolj napredne veščine, saj večina internetnih uporabnikov nima (zadostnih) veščin programiranja (Dogruel, 2021b, str. 77-78, 83).

Na eni strani se zavedanje navezuje na področja in platforme, kjer se uporabljajo algoritmi (Dogruel idr., 2021).

Trenutno najobsežneje (tj. na populaciji 1041 nemških uporabnikov interneta), so algoritmično pismenost uspeli izmeriti Dogruel idr.

Obravnavana vidika razsežnosti torej ponujata pomembno izhodišče za bolj splošno razumevanje algoritmične pismenosti (Dogruel idr., 2021, str. 15).

Slednje bi lahko šteli kot nujni pogoj za zmožnost uporabnikov za "izvajanje" vedenj obvladovanja (Dogruel, 2021b, str. 80).

Za cilje magistrskega dela je pomembnejša druga opredelitev algoritmične pismenosti, ki jo predlaga Dogruel (2021).