sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "mrgole in mrgole".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Mrgole in Mrgole (2024) opozarjata, da odrasli pogosto iščejo načine, kako v otrocih spodbuditi točno določene reakcije, ki so si jih sami zamislili.
Mrgole in Mrgole (2013) navajata, da postajajo potrebe otrok z odraščanjem kompleksnejše, zato je pomembno vedeti, katere so skladne razvojni stopnji otroka.
Mrgole in Mrgole (2014) opredelita vrednote kot bistvo naših ravnanj, ki ni nikoli izrečeno, a je vpisano v naših načinih vsakdanjega vedenja.
Mrgole in Mrgole (2013) povesta podobno, ko poudarita, kako pomembno je, da se odrasli resnično spoznajo z mladimi, s katerimi delajo.
Mrgole in Mrgole (2013) osvetlita, da izgubljen stik prinese nezaupanje in občutke izključenosti tako na strani otroka kot tudi odraslega.
Mrgole in Mrgole (2013) povesta podobno, da se ob zdravem formiranju pravil predhodno razjasnijo tudi morebitne posledice kršitev.
Mrgole in Mrgole (2013, str. 191) povzemata, da prijatelji oziroma vrstniki vplivajo na mladostnikov način življenja in mišljenja.
Mrgole in Mrgole ( 2013 , 126 ) pravita , da se prevzemanje odgovornosti v odnosih povezuje s sposobnostjo empatije do drugega .
Mrgole in Mrgole (2013, 126) pravita, da se prevzemanje odgovornosti v odnosih povezuje s sposobnostjo empatije do drugega.
Mrgole in Mrgole (2016, str. 378) navajata, da ima vedenje otrok, ki je označeno kot neprimerno, nek smisel.
Med odraščanjem so zelo pomembne tako razvojne potrebe kot tudi ostale potrebe, na katere se odrasli odzivajo kot ljudje (Mrgole in Mrgole, 2016).
Mrgole in Mrgole (2013) jasno dogovorjena pravila opredelita kot nosilce varnosti in jasnosti.
Prav tako se v določenih družbenih skupinah ukazovalen model še vedno dojema kot učinkovit način za vzpostavljanje discipline Mrgole in Mrgole (2013).
O samostojnosti, avtonomnosti in prevzemanju odgovornosti poročata tudi Mrgole in Mrgole (2014), ki zagovarjata podobno stališče, kot so ga izrazila dekleta.
V kontekstu dogovornega modela komunikacije z otroki, kot navajata Mrgole in Mrgole (2024), kažemo strpnost do otrokovih izkušenj, občutij in čustev.
Mrgole in Mrgole (2016) se v svoji knjigi Izštekani najstniki in starši, ki štekajo posveti tudi potrebam, ki jih imajo mladi.
Tudi Mrgole in Mrgole (2013) opozarjata, da lahko vsiljeno prijateljski način komunikacije z mladostniki prinaša občutek nejasnosti, neiskrenosti in nezaupanja.
Kranjčan (2007) poudarja, da so konflikti sestavni del skupinske dinamike, Mrgole in Mrgole (2013) pa opozarjata, da je za mladostništvo značilna bolj konfliktna dinamika.
Skozi tako izkušnjo smo ljudje pripravljeni biti to, kar smo in iskreno deliti ter komunicirati z drugimi (Mrgole in Mrgole 2016, 62).
Mrgole in Mrgole (2013, str. 62) menita podobno in dodata, da najstnik to potrebuje.