sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "hinduja in patchin".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Hinduja in Patchin (2018) spletno nasilje opredelita kot namerno in ponavljajoče se škodovanje z uporabo računalnikov, mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav.
Hinduja in Patchin (2007) še dodata, da so žrtve obremenjene z izogibanjem pogovorom v spletnih omrežjih in komunikaciji preko elektronskih sporočil.
Hinduja in Patchin (prav tam) kot prvi element opredelitve spletnega nasilja izpostavita namernost dejanja.
Hinduja in Patchin (2007) sta izvedla raziskavo, pri kateri so sodelovali posamezniki stari 17 let ali manj.
Hinduja in Patchin (2014, str. 5) izpostavljata še pomen sodelovanja staršev s strokovnimi delavci šole.
Posamezniki, ki so bili vpleteni v spletno nasilje, so bili pred tem vpleteni tudi v nasilje v nedigitalnih okoljih (Hinduja in Patchin, 2007).
Ne le, da ignoriranje vedenja takrat ni sprejemljivo, Hinduja in Patchin (2012) menita, da mora biti učiteljev odziv resen in vzgojni.
Avtorja (Hinduja in Patchin, 2018) navajata, da je najpomembnejši preventivni korak v šolskem okolju izobraževanje učencev o odgovorni uporabi tehnologije.
Organi pregona se v primere kibernetskega ustrahovanja vključijo le, kadar je resno ogrožena osebna varnost žrtve (Hinduja in Patchin, 2008).
Hinduja in Patchin pravita , da je seksting ( ang.
Spletno nasilje Hinduja in Patchin (2009) definirata kot namerno, ponavljajoče se povzročanje škode s pomočjo uporabe različnih elektronskih naprav.
Pomembno vlogo pa imajo tudi učenci opazovalci (ang. bystanders) (Hinduja in Patchin 2014, str. 9) - učenci, ki so priča spletnemu nasilju.
Ravno tako Hinduja in Patchin (2007) pa ločita omenjena svetova z razlikovanjem spletnega nasilja od nasilja v resničnem svetu.
Tako kot pri žrtvah naj bi se tudi pri storilcih pojavljale samomorilne misli in samomorilno vedenje (Hinduja in Patchin 2010, str. 216).
Podobne nasvete, kako se odzvati v primeru, če smo žrtev spletnega nasilja, navajata tudi Hinduja in Patchin (2012, str. 1).
Rezultati raziskave kažejo, da so deklice občutile več negativnih posledic v primerjavi z dečki (Hinduja in Patchin, 2022).
Prav tako Hinduja in Patchin (2007) menita, da je dogajanja na spletu in izven spleta pogosto lahko prepleteno.
S povečano uporabo družbenih omrežij se pogosto soočajo tudi z medvrstniškim spletnim nasiljem (Hinduja in Patchin, 2007).
Tudi Internet ni izjema in predstavlja stopnjo velikega deleža nadlegovanja, saj preživijo otroci in mladostniki na spletu veliko časa (Hinduja in Patchin, 2007).
Kibernetsko nadlegovanje pa nima meja in se lahko nadaljuje v nedogled ( Hinduja in Patchin , 2008 ) .